Po scenariju filma As It Is in Heaven iz leta 2004, ki je bil nominiran za Oscarja kot najboljši tujejezični film.
Kakor v nebesih je zgodba o pomenu skupnosti in o smislu umetnosti, ki bo nagovorila občinstvo s pripovedjo o življenjskih dinamikah znotraj pevskega zbora, o preporodu človeka, ki se umakne »na konec sveta«, kjer spoznava nove življenjske vrednote in odnose. Režiser Samo M. Strelec je uresničil željo, ki je več let tičala v njegovem predalu. Navdušil se je za to zgodbo pred desetimi leti, ko je prebral dramsko adaptacijo, ki je nastala po scenariju švedskega filma. Pritegnila sta ga dva aspekta: vprašanje o vlogi umetnosti tudi izven »poklicnih« krogov in tista nevidna mreža odnosov, ki povezuje ljudi in usode znotraj vsake skupnosti.
Protagonist predstave je dirigent na vrhuncu mednarodne kariere, ki mora iz zdravstvenih razlogov zapustiti koncertne odre. V želji po miru in samoti se vrne v rojstni kraj, kjer ga vaščani kmalu prepričajo, naj prevzame vodstvo cerkvenega zbora. Ko skozi pevsko sobo stopi v središče vaškega dogajanja, se začne dinamika odnosov v mali skupnosti spreminjati. Glasba osvobaja, tolaži, opogumlja, pripomore k temu, da vsak pokaže svojo najbolj intimno in avtentično naravo. Odnosi se utrjujejo, pevske sposobnosti, umetniške ambicije in vizije se razvijajo. Dirigent pa sklepa nova prijateljstva, najde sovražnike in se nepričakovano dotakne ljubezni. V njegovem življenju in v vaški skupnosti se zgodi umetniški, predvsem pa osebni preobrat. Drama govori o glasbi, ki lahko spreminja svet, ter o ljubiteljskem zborovskem petju, ki je na Švedskem zelo priljubljeno, na Slovenskem pa velja za najbolj množično ljubiteljsko umetniško dejavnost.
Uprizoritev mikrokozmosa zakotne skandinavske vasice, kjer se umetnost na pevskih vajah tesno prepleta z življenjem posameznikov, je zahtevala združitev moči in način dela, ki tudi onkraj metafore potrjuje moč skupnosti in sodelovanja.
