Predstava o spominu, ki postaja zgodba, in o zgodovini, ki se spreminja v mit.
Nava Semel (1954–2017) je bila uspešna izraelska pisateljica in dramatičarka, uveljavljena tudi v mednarodnem prostoru. Objavila je dvajset knjig, številne so bile prevedene v tuje jezike. Bila je prejemnica več nagrad, med drugim je leta 1996 prejela nagrado izraelskega ministrskega predsednika za literaturo in leta 1994 francosko nagrado mediteranskih pisateljic. Leta 2007 je bila izbrana za žensko leta na področju literature v mestu Tel Aviv.
Njen najuspešnejši roman In podgana se je smejala je izšel leta 2001. Po njem je nastal operni libreto, v Gledališču Celje pa je prvič uprizorjen v dramskem gledališču.
In podgana se je smejala je roman, ki se dogaja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vnukinja mora za šolo napisati projekt, ki govori o preživelih iz holokavsta. Njena babica ga je preživela, zato jo obišče z namenom, da bi ji povedala svojo zgodbo. Babica se teh časov ne spominja rada in ne zmore povedati vnukinji, da so jo kot petletno deklico starši zaupali kmečki družini, ki jo je imela zaprto v podzemni jami za skladiščenje krompirja. Tam je bila njena edina družba podgana, kmetov že odrasli sin pa jo je pogosto posiljeval. Babica uspe povedati le zgodbo o stvarjenju sveta, v katerem podgana od boga zahteva dar smeha. Deklica skuša projekt predstaviti v šoli, a si zaradi pomanjkanja informacij napačno interpretira babičino zgodbo.
V osrednjem delu drame se na spletu pojavi poezija, ki razkriva kaotičen, narobe obrnjen svet otroka, skritega v temi. Ta spletna stran postane osnova za priljubljeni mit Deklica in podgana. Prihodnost je prikazana v televizijski oddaji, kjer se izkaže, da se je človeštvo do skrajnosti zbanaliziralo.
Dramatizacijo uokvirja duhovnikova zgodba, ki v času vojne sprejme otroka k sebi. V prizadevanju, da bi deklici povrnil govor, upanje in vero v boga ter človeštvo, ugotovi, da je sam vse to izgubil.
Predstava In podgana se je smejala govori o enem najhujših zločinov v zgodovini 20. stoletja – holokavstu in o tem, kako spomin postaja zgodba, zgodovina pa se postopoma spreminja v mit, skozi pretresljivo zgodbo otroka, ki se dotakne vsakogar.
Yonatan Esterkin je izraelski režiser, ki se ukvarja tudi s prevajanjem, poučevanjem in pisanjem. Že večkrat je sodeloval s slovenskimi gledališči, v katerih je režiral besedila izraelskih avtorjev (Asher Kravitz, Nava Semel, Hanoh Levin).
