Šest golih ženskih teles se umešča v prostor, išče mesto v občinstvu, na odru, ob stenah prizorišča. Performerke v različnih položajih ribajo korenje, bučke in kumarice, pri čemer hkrati simbolno udejanjajo drkanje in gospodinjsko opravilo. Performans na surov, izčiščen način z eno samo akcijo vzpostavi žensko v redukciji na v zasebnost potisnjen seksualni objekt.
Golo življenje je performans, ki drsi skozi preizpraševanje, kaj pomeni biti živo bitje v živem svetu; kaj pomeni imeti telo, pogoje bivanja, življenjski potencial, individualne in kolektivne pogoje razvoja, moč za njihovo spreminjanje… Skozi poetični jezik Golo življenje vizualizira intimnost žive prisotnosti človeškega telesa in dinamike med njegovo fizično, duševno in čustveno identiteto.
Ustvarjalke po vsakem performansu zapisujejo svoj tok misli, ki se sprožajo med akcijo ribanja zelenjave.
