Plesno-gledališka predstava.
Zaprta soba. On zaprt v sobi. Čakajoč na življenje in na smrt istočasno. Brez življenja, a ne mrtev. Literat. Glasovi. Vrata. Vlačuge. Lepa roka. Mati. Opazujoče oči. Pridržan dih. Umor. Samomor. Priteči šum. Krik in loput vrat. Detektiv. Osamljen, a ne sam. Družba so mu misli, prividi, blodnje, skrivnosti, oblike, paranoja, strahovi in slutnje. Iz lukenj lezejo lezejo črvi. Po sobi se sprehajajo podgane. V sporah se zadržujejo stenice. Za vrati se skrivajo opravljive babe. Mrhovinarji čakajo. Za ovratnik mu diha vsa umazana golazen, ki jo premore ta svet. V sobi je okno za katerim obstaja zunanji svet. Rad bi šel kam, kjer se smejijo. Zunaj ga spremlja vonj sobe. Kjerkoli je, za njim zaudarja. Zatohlost. Butanje v tišino. Cesta se je zavrtela. Vonj sobe se mu je zažrl v kožo. Ali pa se je navlekel smradu zunaj? Golazen gomazi iz vseh por družbe, razvija noge in roke, hodi po svetu. V zraku je nekaj... Dež, vedno dež.
Cabaret noir je žanrski hibrid v katerem sta gibalni in gledališki jezik poenotena in združena v morbiden svet uglasbenih literarnih predlog. Cabaret, ker med gledališkimi prijemi ni hierarhije; noir, ker vsebino črpa iz najtemnejše luknje zavesti, toliko izpraznjene luknje, da se v njej razliva črnina v najbolj živem spektru.
