Predstava ETIOPIJKE, prvi del trilogije o Aleksandru Velikem, je klic k bolj enotni Evropi, k bolj afroazijski in bolj združeni Evropi. Predstava se osredotoča na začetek Aleksandrovih pustolovščin, na njegovo izkrcanje v Aziji in na spopad z grškim poveljnikom plačancev, Memnonom z Rodosa.
Na podlagi tega zgodovinskega srečanja in zavoljo njegove odmevnosti v mitološkem svetu ter zlasti zaradi njegovih geopolitičnih implikacij na sodobni čas, avtor v delu raziskuje afroazijske korenine tako imenovane »evropske civilizacije«. Predstava ETIOPIJKE današnje migracije prikazuje kot čudovito priložnost, da začne evropska skupnosti raziskovati in boljše razumevati lastne korenine ter se posledično zavedati naloge pred seboj: gradnje novega modela socialne kohezije, modela, ki presega etnično in nacionalno paradigmo ter končno prepoznavanje »drugega« kot nujnega za razumevanje »jaza«.
Mattia Cason za raziskovanje aktualne tematike uporablja tako ples kot video. Ples prinaša v delo dramaturški lok, saj prikazuje Aleksandrovo življenje, njegove dogodivščine in srečanja, medtem ko video povezuje starodavno pripoved z zgodbami današnjih beguncev, njihovimi osebnimi zgodbami, težavami in željami.
Na ta način se fikcija in realnost vedno znova križata, kar posledično pred očmi gledalca sooči nasprotujoča si pojma »prihod« in »odhod« ali kar celo »Èxodus« in »Nòstos«. Ali Aleksander Veliki zapušča Makedonijo in odhaja v neznano ali se v resnici vrača tja, kamor sam čuti, da najbolj pripada? In še pomembneje: ali novodobni begunci zgolj bežijo pred vojnami in preganjanjem ali pa se kot Aleksandrovi vojaki po bitki pri Idaspu šele zares vračajo domov?
Mattia Cason je svoje izobraževanje začel na univerzi v Sieni, kjer je diplomiral iz antropologije in vizualne umetnosti. Kasneje je nadaljeval študij v Bologni in magistriral iz etnologije in kulturne antropologije. Med letoma 2009 in 2012 je v Udinah študiral igro na akademiji za gledališče “Nico Pepe”, od koder je svojo pot nadaljeval v Tel Avivu (Izrael) in se preusmeril v študij plesa na “Haqvutza beYafo”. Kasneje, leta 2013, se je pridružil plesnemu programu “The Maslool” ter nadaljnje poglobil svoje znanje na področju giba in plesa. Od takrat je nastopal z Fresco Dance Company (2015-2017), Inbal Dance Company (2017-2019) in sodeloval pri številnih samostojnih projektih koreografov Michaela Getmana, Mor Shani, Maye Yogel in drugih. Februarja 2020 je nastopil v predstavi Mileva Ksenije Martinović v produkciji CSS Teatro Stabile d’Innovazione v Furlaniji - Julijski krajini. Prav tako februarja 2020 se je preselil v Istanbul, kjer je začel ustvarjati projekt s koreografom Isilom Biçakçijem, vendar je bil ta zaradi krize Covid-19 prestavljen na kasnejši čas. Od leta 2021 je član skupine EN-KNAP Group, edine stalne sodobnoplesne skupine v Sloveniji.
