Aleš Črnič, 27. 1. 2022

Katero stran smo izbrali?

EN-KNAP in CSS Teatro stabile di innovazione del Friuli Venezia Giulia, Mattia Cason ETIOPIJKE, režija in koreografija Mattia Cason, predpremieri 26. in 27. januar 2022.
:
:
Foto: Andrej Lamut
Foto: Andrej Lamut
Foto: Andrej Lamut
Foto: Andrej Lamut
Foto: Andrej Lamut
Foto: Andrej Lamut
Foto: Andrej Lamut
Foto: Andrej Lamut

Džami, perzijski mistik, sufijski pesnik in učenjak iz 15. st., s turške obale zre čez Egejsko morje v domovino Aleksandra Velikega, ki jo danes imenujemo Evropa. Sprašuje se, kaj je gnalo tega neustavljivega zavojevalca, da je svoje vojske neumorno priganjal do in onkraj meja znanega sveta, si z brutalno silo pokoril Egipt in Perzijo ter ustvaril prvo, helenistično globalizacijo. Primarna volja do moči je več kot očitna, a ob njej se manj vidno, pa vendarle dovolj jasno izrisuje tudi radovednost, pristno zanimanje za Drugega. Je slutil globoke vezi med Orientom in Okcidentom? Kot jih je dobri dve tisočletji kasneje v vitki silhueti minareta lucidno uzrl Ludwig Witgenstein. Slednjemu je bilo bržkone lažje, svojo Filozofijo logike je snoval ob koncu dobe, ki je proizvedla romantični rek ex oriente lux. Logika je odsev sveta, zunaj logike so samo naključja – a obstajajo tudi neizrekljive reči, ki se kažejo kot mistično. Razum in mistika. Fizika in metafizika. Telo in duh. Plešoče telo.

A zgodovina ni premica in človeštvo se povsem očitno le slabo uči. Že dolgo ne vidimo več luči z Vzhoda, z načrtno pozabo t.i. islamske zlate dobe, ki je med 8. in 13. stoletjem v marsičem postavila temelje evropski renesansi in moderni znanstveni revoluciji, gojimo fikcijo čiste krščanske zahodne kulture. Na tej isti turški obali z milijardnimi podkupninami tamkajšnjemu absolutistu vzdržujemo predzidje trdnjave Evrope. Za razliko od Aleksandra imamo v 21. stoletju na voljo vse informacije, da bi lahko vedeli več in bolje razumeli izdatne vzhodnjaške vplive na nastanek in razvoj zahodne civilizacije – pa tega nočemo, pred znanimi zgodovinskimi dejstvi si krčevito zatiskamo oči.

Etiopijke nam govorijo o tem starodavnem in še zmeraj srditem boju za idejo Evrope. Pripovedujejo – z dobrimi razlogi v angleščini in nemščini, jidišu in arabščini, klasični in moderni grščini, perzijščini in eritrejščini – in brezsramno zazrte neposredno v naše oči tudi sprašujejo: katero stran smo izbrali v tem spopadu, ki poleg boja proti podnebnim spremembam najbrž najbolj usodno zaznamuje naš čas in določa prihodnost sveta. In ti – stojiš na barikadah ekskluzivne trdnjave ali braniš barve emancipatorne transnacionalne in univerzalne ideje svobodnih in enakopravnih ljudi ter ljudstev?

(iz gledališkega lista uprizoritve)

EN-KNAP, Mattia Cason, Etiopijke

Povezani dogodki