Avtorski projekt Branka Završana Dej, ne govor odpira novo poglavje SLG-ja Celje, saj gre za prvi avtorski projekt članov ansambla. Žanrska premetanka, kjer soustvarjajo še Lučka Počkaj, Minca Lorenci in Aljoša Koltak, sloni na igri z masko. Celovita maska zakriva ves obraz in se s tem odpoveduje govoru in besedi. Ne odpove pa se zgodbam in njihovim pripovedim. Situacijam, ko beseda umanjka ali je nepotrebna, nesmiselna, odvečna ali nevarna. Predstava nima besedila. Nima dramske predloge, nima besede, a vseeno govori. Spregovorijo telo, gesta, odnos med odrskimi karakterji in prostor. Molk ne zahteva tišine, saj se predstava kopa v glasbi in zvoku, ki s svojo harmonijo dopolnjujeta nanizane prizore vsakdana slehernika, ki pogosto preraščajo v širši gledališki pomen. Čeprav brez besed, maske govorijo, pojejo, kričijo in tudi obmolknejo. Njihov molk se razteza od letališča, piknika, kina, polomljenega valčka do pregnancev, starcev, čakanja in še česa. Vsi ti prostori ali stanja govorijo o človeških lastnostih, strahovih, pričakovanjih, nevednostih, vdanostih. Dokaj različni fenomeni, ki odpirajo prostor žanrsko pestri uprizoritvi – od komičnega do tragičnega, melodramatičnega in spet lahkotnega ali jedkega.
Maska je sicer za igralce zahtevna poslastica, saj s svojo zahtevno preciznostjo povsem spremeni način igre, a skozi spremenljivo pojavnost na videz togega izraza vliva gledališču magičnost. Maska z igralcem zaživi. On ji vliva moč, da se dotika naših življenj, saj s svojo drugačnostjo sproži možnost, da sami sebe pogledamo od zunaj, z distanco, in s tem morda možnost, da od blizu uzremo sami sebe z našo bedo, resnico, neumnostjo in lepoto.