Kot je na današnji novinarski konferenci povedala upravnica gledališča Tina Kosi, se je Završan v projektu Dej, ne govor lotil umetniških smeri, ki jih celjsko gledališče nima v svojih programih. Igralci v predstavi uporabljajo maske in glasbeno podlago, vendar brez besed. Kljub temu se zgodba lepo razvija.

Predstava nima besedila. Nima dramske predloge, nima besede, a vseeno govori. Spregovorijo telo, gesta, odnos med odrskimi karakterji in prostor. Molk ne zahteva tišine, saj se predstava kopa v glasbi in zvoku, ki s svojo harmonijo dopolnjujeta nanizane prizore vsakdana slehernika, ki pogosto preraščajo v širši gledališki pomen, so o predstavi zapisali v gledališču.

Čeprav brez besed, maske govorijo, pojejo, kričijo in tudi obmolknejo. Njihov molk se razteza od letališča, piknika, kina, polomljenega valčka do pregnancev, starcev, čakanja in še česa. Vsi ti prostori ali stanja govorijo o človeških lastnostih, strahovih, pričakovanjih, nevednostih, vdanostih.

Kot so še zapisali, je maska za igralce zahtevna, saj povsem spremeni način igre, obenem pa gledališču vliva magičnost.

Pri postavljanju predstave na oder so sodelovali še izdelovalec mask Donato Sartori, skladatelj in izvajalec glasbe Boštjan Leben, kostumografinja Sara Smrajc Žnidarčič in oblikovalec luči Uroš Gorjanc.