Butalosti iz današnjega vsakdana
Fran Milčinski, pronicljiv in duhovit opazovalec slovenskega javnega življenja, je v Butalcih (1899) kot humoristični kronist obdelal tipične slovenske majhnosti, ki se imajo za velike, in norosti, ki trdijo, da so pametne. Drugibutalci so novonastalo besedilo tržaškega režiserja Igorja Pisona. Z Butalci Milčinskega imajo bolj malo, a vendar je njihov skupni imenovalec prav ideja Butalcev. Drugibutalci so namreč po avtorjevih besedah nastali "na podlagi zapiskov, citatov in izbruhov". Ne odvijajo se "v Butalah, ampak tukaj in zdaj. Butalost se je z leti stopnjevala in razvijala, mi smo le njene priče".
Igor Pison je ustvaril predstavo, ki odseva duh današnje družbe. Drugibutalci nam namreč na intelektualno-humoren način prikazujejo družbo, polno nesmisla in monologov, kjer govorimo, a se ne slišimo in tudi nimamo kaj dosti povedati, kjer iščemo zgodbo, a je več ne najdemo, kjer se sprašujemo, kdo smo, pa ne vemo natančno. Prikazujejo nam družbo imetja, kjer postajamo sami popredmeteni, in družbo, kjer se zahteva individualizem, čeprav je ta pričakovan v večinski normi.