Težko je kljubovati času, v katerem živimo. Izzivi so nepričakovani in enačbe, ki jih rešujemo, imajo preveč neznank. Na srečo pa so umetniki mojstri samorefleksije, samoironije in preživetja, celjski ansambel ima igralce, ki so odlični vokalisti in gibalci, in glasba je vedno najkrajša, najbolj razumljiva pot med publiko in odrom. Zato so se v Gledališču Celje odločili, da svoj častitljivi jubilej obeležijo z glasbeno-gledališko predstavo, ki bo skozi songe spregovorila o temah, ki so relevantne za usodo gledališča, in ošvrknila tudi naš vsakdan.
Uporabili so znane slovenske in svetovne komade, Branko Završan pa je napisal nova parodična besedila, ki nasmejijo, kdaj pa kdaj pa tudi kritično zbodejo. Petnajst duhovitih in parodičnih songov se je poklonilo celjskemu gledališču, igralcem in vsem zaposlenim, gledališkim žanrom nasploh in komediji posebej, publiki, se spraševalo o kvaliteti umetniškega ustvarjanja in o okolju, kjer ustvarjamo. K sodelovanju so bili povabljeni uveljavljeni glasbeniki: kontrabasist Žiga Golob, tolkalec Blaž Celarc in kitarist Uroš Rakovec.
Postavitev na odru je času primerna, veliko kablov, glasbenih inštrumentov, ozvočenje, pa kakšen rekvizit in luči. Skratka, vse, kar se da na različne načine sestaviti in razstaviti in razkužiti in kar omogoča posamezne igralske nastope in interpretacije.
Glasbeno-gledališka predstava je poklon gledališču, gledališkim ustvarjalcem in publiki, temeljii na kvalitetnih besedilih, dobri glasbi in humorju ter v ospredje postavlja igralce in glasbenike. Gledališče smo ljudje na odru in publika v dvorani!
