Ana Karenina

Zgodba o tragični junakinji, pripravljeni umreti zaradi svoje velike ljubezni, je prvo baletno uprizoritev doživela šele leta 1972 na odru moskovskega Velikega gledališča (Boljšoj teatra); od takrat je literarno predlogo poustvarilo kar nekaj velikih baletnih skupin. Zagrebška postavitev, ki jo podpisuje koreograf Leo Mujić, je že ob premieri prepričala z opazno kakovostjo umetniške zasnove, vrhunsko izvedbo in doživetim plesom ter se takoj uveljavila kot repertoarna uspešnica.

Kritika poudarja trdno dramaturško izhodišče koreografa v sodelovanju z Valentino Turcu, premišljen izbor glasbe velikega ruskega romantika in dramsko napet lok predstave, ki presega okvirje neoklasično-modernega baleta in se uveljavlja kot zelo estetizirano plesno gledališče z izjemnimi igralskimi stvaritvami celotnega zagrebškega baletnega korpusa.