Eno izmed najbolj znanih upodobitev ženske, hrepeneče po ljubezni, je ustvaril ruski pisatelj Lev N. Tolstoj v svojem romanu Ana Karenina. Zgodba o prepovedani ljubezenski strasti poročene ženske do mlajšega moškega, ki zapečati protagonistkino usodo, še danes vznemirja bralce – tudi letošnje maturante – in številne gledališke, filmske in glasbene avtorje. Tudi baletna umetnost ni ostala imuna na čare te prepovedane ljubezenske zgodbe: prvi baletni siže iz leta 1972 je izhajal iz glasbene predloge Rodiona Ščedrina in koreografske postavitve slovite ruske primabalerine Maje Plisecke. Koreograf Leo Mujić ter dramaturginja in avtorica adaptacije romana Valentina Turcu sta pravi duh razburkane življenjske poti Ane Karenine našla v romantični glasbi Čajkovskega, ki je tudi sicer idealna podlaga pretanjenih koreografskih preslikav kompleksnih medosebnih odnosov ter zasanjane in nedoumljivo skrivnostne želje po ljubezni.