Foto Ines Novković
Eden najbolj znanih romanov svetovne književnosti, ki izpod peresa Leva Nikolajeviča Tolstoja razgrinja zgodbo o strastni in družbeno prepovedani ljubezni, je ponudil navdih številnim gledališkim in filmskim avtorjem.
Foto Ines Novković
Zgodba o tragični junakinji, pripravljeni umreti zaradi svoje velike ljubezni, je prvo baletno uprizoritev doživela šele leta 1972 na odru moskovskega Velikega gledališča (Boljšoj teatra); od takrat je literarno predlogo poustvarilo kar nekaj velikih baletnih skupin. Zagrebška postavitev, ki jo podpisuje koreograf Leo Mujić, je že ob premieri prepričala z opazno kakovostjo umetniške zasnove, vrhunsko izvedbo in doživetim plesom ter se takoj uveljavila kot repertoarna uspešnica.
Kritika poudarja trdno dramaturško izhodišče koreografa v sodelovanju z Valentino Turcu, premišljen izbor glasbe velikega ruskega romantika in dramsko napet lok predstave, ki presega okvirje neoklasično-modernega baleta in se uveljavlja kot zelo estetizirano plesno gledališče z izjemnimi igralskimi stvaritvami celotnega zagrebškega baletnega korpusa.
Glasba: Peter Iljič Čajkovski
Odrska priredba romana, dramaturgija: Valentina Turcu
Glasbeni koncept: Valentina Turcu, Leo Mujić
Scenografija: Ivan Kirinčić
Kostumografija: Alan Hranitelj
Oblikovanje luči: Aleksandar Čavlek
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/ana-karenina