Željni študija igre prikrajšani za dramsko šolo Barice Blenkuš

Ekonomska kriza, ki je dramsko šolo dohitela okoli leta 2012, je najbolj prizadela srednji razred, ki je njen glavni uporabnik, je povedala Blenkuševa. Približno polovico slušateljev šole sestavljajo osnovnošolci, za katere so vpisnine plačevali starši, polovica so dijaki, študenti in odrasli, je pojasnila ustanoviteljica prve dramske šole v Sloveniji.

Obenem so se morali 2013 soočiti z drastičnim dvigom najemnine Mestne občine Ljubljana (MOL) za prostor. Dokler je šola še prejemala subvencijo MOL, so z njo lahko pokrili najemnino in ob visokem obisku tudi zmanjšali članarino, vse to pa zdaj ni mogoče.

Šola ne izpolnjujejo pogojev za razpise MOL niti ministrstva za kulturo, čeprav ima status zavoda v javnem interesu. Z razpisi po besedah Blenkuševe na področju uprizoritvenih umetnosti vabijo v glavnem producente predstav. MOL sicer ima postavko z izjemno nizkim zneskom za kulturno-umetniško izobraževanje, sicer pa sofinancira le zavode, katerih ustanoviteljica je. Prav zato so šoli pred osmimi leti ukinili subvencijo, ki so jo prejemali 10 let, je pojasnila Blenkuševa. "A ker je prebivalstvo takrat še zmoglo šolnine, smo šli naprej," je dodala.

Kot enega od razlogov za ukinitev šole Blenkuševa navaja vse manj lastne energije za stalni boj s težavnimi okoliščinami, ki jo ima v primerjavi s tisto izpred 24 let, ko je šolo odprla.

Na vprašanje, če bi z dejavnostjo nadaljevala, če bi se našla finančna rešitev, pravi: "Če bi dobili sredstva na razpisu in nekaj donacij, bi."

Zgodba o zaprtju je naletela na velik medijski odmev, Blenkuševa je prejela tudi več čustvenih odzivov od nekdanjih in sedanjih slušateljev, ni pa prejela nobene podpore tistih, ki bi morda lahko pomagali šoli pri preživetju. "Z MOL smo v korespondenci le zaradi naše prošnje za odpis dolga za zadnje mesece, prišli pa so nam naproti tudi s skrajšanim odpovednim rokom najemne pogodbe," je povedala, pri čemer to razume bolj kot rezultat dolgoletnega rednega plačevanja najemnine.

Kot je dejala, ji je žal za obiskovalce šole, ki jo sprašujejo, kam zdaj. Šola je pokrivala celotno osrednjeslovensko regijo, imeli so slušatelje s Primorske in Ptuja, je poudarila. Znani so bili po kakovostnem prenosu znanja. Po njenih besedah sicer še obstaja nekaj podobnih organizacij, kamor lahko slušatelje usmeri, denimo v Pionirski dom, dramsko šolo Satirikon, igralski Studio Bratov Vajevec.

Posebnost šole so po besedah direktorice dobri pedagogi - profesionalni igralci in režiserji. Znani pa so tudi po svojem didaktičnem pristopu, ki temelji na pedagogiki pozitivne povratne informacije. Pedagogi pri svojem delu nikoli niso uporabljali uničujoče kritike, ki bi slušatelju povzročila frustracije.

Ob zaprtju si ne želi politične akcije, bo pa vesela če se bo iz te zgodbe napletlo kaj dobrega. Po njenih besedah bi bila potrebna zakonska rešitev, ki bi uredila to področje. Podobno kot pri glasbenih šolah bi lahko obstajal zakon, ki bi omogočal zasebnim umetniškim šolam, da bi pridobile koncesijo in izdajale veljavne certifikate.

Obenem bi morali šolam, ki bi se obdržale dovolj dolgo, ponuditi možnost sofinanciranja. Če ne, bodo šole namenjene le še tistim, ki si jo bodo lahko privoščili. Kot poudarja Blenkuševa, je to v nasprotju z njenim prepričanjem. Meni namreč, da bi morala biti šola namenjena vsem, še posebej tistim otrokom, ki živijo v težjih razmerah.

Dramsko šolo je Blenkuševa ustanovila po vrnitvi s študija dramske igre na Theatre-Ecole Catherine Brieux v Parizu. V šoli so poučevali pedagogi, kot so Maja Boh, Nataša Burger, Primož Ekart, Saša Pavček, Nina Valič, Dario Varga in Robert Waltl. V njej so se izobraževali igralci, kot so Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Lara Jankovič, Saša Mihelčič in Barbara Žefran.

Ob koncu šolskega leta so vsako leto prikazali zaključne gledališke predstave. Letošnji, zadnji Mali festival zaključnih predstav, bo konec maja. Predstave so nastale pod mentorstvom Barbare Krajnc, Lucije Ćirović, Boštjana Štormana in Vesne Anđelković.

V Ljubljani in Kranju podobno znanje že 15 let podajajo tudi v dramski šoli Satirikon, ki deluje v okviru neprofitnega društva gledališče Satirikon. Vodita jo Viktor Ljubutin in Vanja Slapar, ki sta diplomirala na Ruski akademiji za dramsko umetnost v Moskvi; sta tudi edina pedagoga.

Šola se financira sama, prejema le prispevek Mestne občine Kranj prek razpisa za kulturne in mladinske dejavnosti. Šola bi si želela boljših prostorov, bolj reprezentativne spletne strani, a sredstev zato ni, pravi Slaparjeva, in dodaja, da si o odru ne upajo niti sanjati, saj so njihove najemnine previsoke.

Tudi Satirikonu je finančna kriza pustila posledice. Če je bilo včasih igranje malo za veselje in sprostitev, zadnja leta opažajo, da prihajajo le še tisti, ki jih to res zanima in se želijo resno ukvarjati s poklicem v prihodnosti. Tudi Slaparjeva pogreša subvencije, zaradi katerih bi bil obisk mnogo boljši.