Tradicionalni recital na Prešernovem trgu, ki je letos potekal pod naslovom Naj bo prešeren svet in je pred pesnikov kip privabil številne poslušalce, se je kot vsako leto začel z Zdravljico v interpretaciji Aleša Valiča.
Sledil je nagovor predsednice ZDUS Saše Pavček. Kot je povedala, so takšen naslov izbrali, ker želijo s Prešernovo poezijo v slovenščini in tujih jezikih ponesti med ljudi Prešernovega duha odprtosti. S tem želijo izkazati slovensko samozavest in ne ozkosti ter samozadostnosti. "Želimo izkazati ponos in ne majhnosti. Želimo peti o svobodi in enakosti. To je dota, ki smo jo prejeli od Prešerna," je poudarila.
ZDUS po njenih besedah danes šteje približno 430 umetnikov, ki profesionalno ustvarjajo v gledališčih in nevladnih organizacijah. Med njimi so upokojenci, samozaposleni, pa tudi mladi prekarni umetniki, ki jih je označila kot najdragocenejšo in najbolj ranljivo skupino. Kot je povedala, so danes še posebej hvaležni za to, da je Prešeren postavil slovenščino ob bok velikanom, kot so Dante, Petrarca in Shakespeare.
"S tem dejanjem je naš narod postal enakovreden drugim narodom, naš jezik pa je našel dom med svetovnimi jeziki. S Prešernom smo postali prijateljski narod, ki spoštuje druge narode, ceni njihovo kulturo in umetnost," je povedala.
Navedla je besede iz Prešernove pesmi Memento mori "dolgost življenja našega je kratka". Vendar, kot je poudarila, želi s to pesmijo sporočiti nekaj svetlega: "Dolgost našega življenja je res kratka, zato je življenje treba živeti. Polno, čisto, tako kot je čista poezija. Odveč je ves balast, sovraštvo, zavist, nestrpnost, pohlep, vse smeti in pozunanjenost."
Življenje ima po njenih besedah smisel le, če ga delimo s soljudmi, "tako zares kot pesnik niza besede resnice". Vredno je, da življenje živimo v svobodnem duhu in ne omejujemo svobode drugemu človeku. Da živimo vse trenutke iskreno, kot so iskrena vsa dobra umetniška dela, tako kot so iskrene in resnicoljubne Prešernove pesmi," je poudarila. Nato je pesem Memento mori interpretirala v slovenščini in francoščini. Danes je Prešernova poezija zazvenela še v nemščini, angleščini, italijanščini, srbščini in švedščini.
Prešernovo poezijo so recitirali člani ZDUS, igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš, samostojni ustvarjalci na področju kulture in študentje dramske igre na AGRFT.
Med drugim so nastopili Jurij Souček, Polona Vetrih, Lotos Vincenc Šparovec, Jerca Mrzel, Iva Babić, Branko Završan, Lučka Počkaj, Jette Ostan Vejrup, Boris Ostan in Anja Novak, ki je zapela Prešernovo Nezakonsko mater. Slišati je bilo še Nebeško procesijo, Vrbo, Svetega Senana, Turjaško Rozamundo, Povodnega moža in Gloso.
Prešernova poezija je danes odmevala tudi na novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.