Boris Vezjak v svojem uvodniku z naslovom O javnih nalogah filozofije ugotavlja, da v javnem prostoru današnjega dne filozofija drastično izgublja svoje mesto in da je za ta svoj položaj v veliki meri kriva tudi sama. Čeprav je bil filozofski prispevek v določenih zgodovinskih etapah velikokrat neprecenljiv, se zgodovinskost filozofije v sodobnem času zlagoma izgublja navzlic njeni sposobnosti za razumevanje razvoja človekove misli v odnosu do družbenega dogajanja, kulture in njenih vrednot. V procesih razvoja idej v zahodni družbi je bilo trenje med tradicionalnimi vrednotami in osebno svobodo vedno nekaj, čemur so usmeritev dajali filozofi, kot so recimo Voltaire, Nietzsche ali Sartre. Njena tradicionalna naloga, neizmerno dragocena, je v razbiranju napačnih prepričanj in nevarnih političnih idej ali dogodkov, v opozorilih in seveda v ponujanju alternativ, piše Vezjak.
Vsak svoj odgovor na vprašanje, kaj zmore filozofija, iščeta filozofa Mladen Dolar in Alenka Zupančič. Njuna eseja sta nastala po nastopu na filozofskem večeru v Drami SNG Maribor februarja letos.
Gosta Matica Majcna v Pogovoru sta Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić, avtorja stripovske serije Meksikajnarji, katerega prvi del je bil nedavno preveden v nemščino. Pogovarjali so se o epizodi iz slovenske in avstro-ogrske zgodovine, ki pred njunim stripom ni bila širše znana, in o položaju stripa v Sloveniji danes.
V literarnem delu Dialogov objavljajo svoje nove pesmi Miklavž Komelj, Tonja Jelen in Gita Strnad.
V Kulturni diagnozi Aldo Milohnić ocenjuje knjigo Primoža Jesenka Rob v središču – Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955−1967, Matic Majcen pa piše o knjigi Manfreda Spitzerja Digitalna demenca in slovenskem prevodu knjige Psihomagija, nekakšnega zbornika o čilskem filmskem režiserju Alejandru Jodorowskem. Martina Potisk je navdušena nad knjigo z zvočno zgoščenko Pesem za liro pesnice Bine Štampe Žmavc, ilustracijami Alenke Sottler in glasbo Vaska Atanasovskega. Jasmina Šepetavc kritično razpreda o japonskem animeju Tvoje ime režiserja Makota Šinkaija. Žiga Brdnik piše o južnoameriški koprodukciji Kačji objem, Matic Majcen pa se v Drugem pogledu ozira na švedski film Vse tiste lepe stvari iz leta 2009, v katerem sta prvič sodelovali režiserka Lisa Langseth in igralka Alicia Vikander. Gaja Golija poroča o pregledni razstavi ameriškega abstraktnega ekspresionizma v Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu. Blaž Lukan razmišlja ob predstavi Oni, ki jo je zrežiral Žiga Divjak na odru Miniteatra, Nataša Berce pa ocenjuje pesno produkcijo EnKnapGroup Zamah na robu.
Povezava: Več informacij