Primož Jesenko se je pogovarjal s Petro Veber, gledališko scenografko z impozantnim opusom, številnimi nagradami in gostovanji v tujini. Petra Veber se izkaže za senzibilno sogovornico, ki natančno zaznava probleme v sodobnem institucionalnem in nevladnem gledališkem prostoru.
Naslov tematskega sklopa, ki ga je uredila gostujoča urednica Barbara Orel, je Medkulturnost v slovenskem gledališču. Prispevki skušajo odgovoriti na vprašanje, na kakšne načine so stiki z drugimi kulturami sooblikovali slovensko gledališče, oziroma kako so sosednje in daljne kulture, ki jih doživljamo kot različne, drugačne, tudi naši kulturni tradiciji tuje, soustvarjale slovenski gledališki prostor. O prepletenosti kultur na odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki medkulturnost dejansko živi, piše Ana Obreza. Raziskava Katarine Košir prinaša prvi pregled romske (amaterske in profesionalne) gledališke dejavnosti v Sloveniji. Anja Rošker je v Šeherezadi Iva Svetine v režiji Tomaža Pandurja in izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (1989) prepoznala prelomnico v dialogu z gledališkimi kulturami Daljnega vzhoda in slovensko vzporednico znamenite uprizoritve Mahabharata v režiji Petra Brooka. Nataša Berce natančneje analizira uprizoritev iger no Veter v vejah borov (2009), v kateri je Jernej Lorenci v soočenju s tradicijo in filozofijo japonskega gledališča no izoblikoval samosvojo režijsko pisavo ter skupaj z ekipo Slovenskega narodnega gledališča Maribor ustvaril markantno uprizoritev sodobnega postdramskega gledališča. V stiku z afriško kulturo plesalka Maša Kagao Knez razvija afrosodobni ples, to je posebno zvrst sodobnega plesa, ki črpa elemente iz plesnega izročila podsaharske Afrike. Njegove značilnosti v teh Dialogih natančneje preuči Rosana Hribar.
Povezave: