ni pomembno, da je naša oblast trgovala z orožjem,
in ni pomembno, da peremo denar za iranske tajne službe,
ne, ni pomembno, ker nikoli nihče za nič ne odgovarja in nihče »naš« ni kriv.
ni pomembno niti, da 10 odstotkov prebivalstva pri nas nima političnih pravic
in da o pravicah manjšin na referendumu odloča večina.
ni pomembno, da mediokriteto doživljamo kot enakost
in skupaj uničimo vsakogar, ki se poskusi dvigniti nad mejo povprečja.
ne, ni pomembno, da se ukvarjamo samo z lokalnim,
da nam igra samo harmonika
in da ne vidimo drugega kot to, kar je tu.
ni pomembno, da nimamo kulturne politike
in da nam ne uspe sprožiti resne politične debate
in da bo verjetno zmagal janša,
ker bomo izenačili fašiste in partizane,
saj verjamemo, da je naš nacionalizem boljši od drugih,
ker je tako soft, tako majcen, živopisen in tako naš.
pomembna niso niti administrativna etnična čiščenja,
saj s ksenofobijo ščitimo to majceno in posebno.
pomembno ni niti, da naši otroci v šolah maltretirajo bosance,
odrasli pa prezirajo sosede neslovence.
ne upiramo se, ker ima pet ljudi v lasti celotno državo.
ne, saj ni pomembno.
ker imamo gore
in imamo morje
in lepo vreme
in redno plačo
in ob sobotah tržnico
in proste vikende
in športne dejavnosti
in karavane
in nosilce za smuči na strehah
in nosilce za dodatno prtljago
pa za kolesa,
seveda tudi za čolne,
in nosilce za vso mogočo dodatno opremo.
in ko otovorjeni in opremljeni krenemo s pohorja v goriška brda in potem nazaj, vemo:
vse je lepo in prav.
Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča