Vladimir Jurc se je po končanem študiju na AGRFT za devet sezon zapisal ustvarjanju v Slovenskem mladinskem gledališču, pozneje deloval kot svobodni umetnik, od sezone 1983/1984 pa je zaposlen v Slovenskem stalnem gledališču Trst, vendar redno sodeluje tudi z drugimi slovenskimi gledališči.
Med režiserji je največkrat sodeloval z Borisom Kobalom (devetkrat), Dušanom Mlakarjem (devetkrat), Dušanom Jovanovićem (šestkrat), Markom Sosičem (šestkrat) in Mariom Uršičem (šestkrat). Kot igralec se je največkrat srečal s Cankarjevimi dramami (Kralj na Betajnovi, Lepa Vida, Jakob Ruda, Hlapci, Romantične duše) in Molièrovimi komedijami (George Dandin, Zdravnik po sili – dvakrat, Namišljeni bolnik, Tartuffe, Amfitrion). V gledališču je 38-krat sodeloval s kostumografinjo Marijo Vidau, letošnjo prejemnico nagrade Polde Bibič za življenjsko delo, ki jo prav tako podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije.
V gledališču se je preizkusil tudi v vlogi pisca priredb, prevajalca, režiserja in scenografa. Za seboj ima številne filmske, televizijske in radijske vloge, ukvarja se tudi s sinhroniziranjem risank in pisanjem scenarijev. Bil je tudi profesor na AGRFT. Za svoje delo je prejel številne nagrade doma in na tujem, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado, Borštnikovo nagrado …
Še več o Vladimirju Jurcu pa boste izvedeli, če pobrskate po spletni enciklopediji slovenskega gledališča in po sklopu Repertoar.