Hieng Samobor je pojasnila, da je besedilo staro 12 let in prav toliko časa ga je tudi hranila v predalu, "kot da bi vedela, da bodo tiste za Evropo aktualne in nevralgične lastnosti in točke iz dneva v dan bolj akutne oziroma bodo do izraza prihajale tudi pri nas". Besedilo je temeljito predelala in dogajanje postavila v Ljubljano. Spremenila je tudi nekatere odnose, spole in starosti likov ter dodala še 12. lik - mlado žensko, ki jo je opisala kot sodobno mlado slehernico. V predstavi je uporabila tudi odlomke iz del Roxane Gay in nekaj citatov iz predavanj zgodovinarja Timothyja Snyderja.

V igri enajst ljudi načrtuje skupno gradnjo. Denar bodo vložili v razkošno hišo s sedmimi stanovanjskimi enotami. Oblikovati želijo lastni življenjski habitat, družabni in bivanjski kontekst svojih prihodnosti, so o predstavi zapisali v MGL. Po besedah Barbara Hieng Samobor gre za ljudi različnih starosti in izobrazbenih nivojev, vsi pa imajo isti cilj. "To se v teoriji sliši naravnost idealno, tako kot se naravnost idealno sliši kombinacija Evropska unija. A kmalu se pokažejo določene značilnosti sodobne evropske družbe, ki niso samo značilnost, ampak so velikokrat tudi težava ali celo patologija," je povedala. Dodala je, da želijo doseči, da bi gledalci v teh patologijah, nasprotjih in težavah, ki se razkažejo, prepoznali "nekakšen mini portret sodobne evropske psihologije".

Ker se v današnjem svetu spremembe dogajajo izjemno hitro, so morali do zadnjega spreminjati nekatere dele besedila, ki jih je dodala, oziroma so morali nekatere poudarke spremeniti iz aktualnih v bolj univerzalne, je pojasnila. Pred gledalcem bo na odru stalo 12 ljudi. V dilemah, ki se jim porajajo med srečanji ob tlorisu bodoče hiše, nihče od njih nima popolnoma prav in nihče popolnoma narobe. Nihče tudi ni popolnoma simpatičen in nihče popolnoma nesimpatičen. Uprizoritev je tudi očiščena vsakršnih moralizmov, je še povedala Hieng Samobor in dodala, da željo z uprizoritvijo vsaj malo zabavati gledalce in jim obenem postaviti ogledalo.

Dramaturginja Eva Mahkovic je Vilo blok Evropa opisala kot zelo igralsko predstavo. Na odru je 12 igralcev, pri čemer je nemogoče določiti enega protagonista kot nosilca ideje, protagonist je pravzaprav skupnost. Kljub temu je po besedah dramaturginje mogoče izpostaviti tri like, ki s svojimi besedami na nek način nosijo poanto priredbe. Prvi je lik zgodovinarke Brigite, ki opozarja na to, da je Evropa nestabilna celina, ki je ves čas doživljala spremembe. Drugi je lik arhitekta Demiana Hribarja, ki je prepričan, da je skupnost, vsaj v teoriji, mogoča. Tretji pa je že omenjeni lik mlade ženske, ki opozarja na problem varnosti v svetu, v katerem živimo.

Igralka Karin Komljanec je menila, da je njihova skupnost lahko na eni strani zelo konkretna in na drugi metafora za vsako človeško skupnost v smislu, koliko smo se sposobni premakniti iz cone obdobja, ko je nekaj, v kar verjamemo, ogroženo in koliko smo sposobni prisluhniti drugemu ali mu priskočiti na pomoč, kadar so ogrožene naše vrednote, bančni račun ali notranji mir.

V predstavi igrajo še Ajda Smrekar, Gregor Gruden, Tina Potočnik Vrhovnik, Joseph Nzobandora - Jose, Bernarda Oman, Boris Ostan, Tomo Tomšič, Klara Kuk, Matevž Sluga, Matic Lukšič in Lara Wolf k. g.

Scenograf je Darjan Mihajlović Cerar, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov, oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik, avtor glasbe je Val Fürst, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš, Lektorica je Maja Cerar.

Premiera na Velikem odru MGL bo 1. aprila.