Vsebina trilogije se vrti okoli nesrečne rodbine in gledalce popelje v labirint temne strani človeške psihe, ki se v tisočletjih, ki so minila od časa starih Grkov, ni kaj dosti spremenila. Avtorica drame namesto Agamemnona in Oresta v središče postavi Klitajmestro in Elektro. Avtorico bolj kot krvava dejanja žrtvovanja in maščevanja zanimata teža in razsežnost podedovane travme.

Igra je razdeljena na tri dejanja. V prvem, ki je najdaljši in najbližje izvirniku, vladarica Klitajmestra umori svojega soproga Agamemnona, ki je žrtvoval njuno prvorojenko Ifigenijo, da bi pri bogovih izprosil ugodne vetrove in vojaško srečo za napad na Trojo. Ta umor vidi njuna najmlajša hči Elektra, ki jo je mati v svoji žalosti in alkoholizmu vrsto let zanemarjala. "Ta del vsebuje manj navezav na stvari, ki jih poznamo v 21. stoletju, in več je arhaičnih poudarkov," je dodala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor.

V drugem dejanju, ki je najkrajše in bližje sodobnemu svetu, Elektra skrbi za bolno mater, ki jo mučijo prividi in blodnje. Nekega dne naleti na starejšega brata Oresta, s pomočjo katerega sprevidi, kako zahrbtno in brutalno je bilo Klitajmestrino dejanje. Brat in sestra skupaj napadeta mater in Elektra jo pokonča. "Drugi del je krajši tudi zato, ker se bližamo današnjemu času, ki je v vseh pomenih hitrejši in bolj nepotrpežljiv," je pojasnila Barbara Hieng Samobor.

V zadnjem delu se Elektri v psihiatrični bolnišnici posveča mlada psihiatrinja, ki tudi sama beži pred temnimi sencami svoje preteklosti. "V neizbežnem trku sodobnega dušeslovja s fatalizmom in matricidom zaznamovane Elektre, ki nikjer ne najde pokoja, se izoblikuje spoznanje, da najbrž nikoli ne bomo razvozlali vseh skrivnosti človeške duše," so zapisali na spletni strani gledališča.

Prvo slovensko uprizoritev trilogije Ta nesrečni rod v prevodu Tine Mahkota bo na oder postavila režiserka Ivana Djilas. Uprizoritev so soustvarjali dramaturginja Ira Ratej, scenografka Barbara Stupica, kostumografka Jelena Proković, avtor glasbe Boštjan Gombač, koreografka in asistentka režiserke Maša Kagao Knez, lektor Martin Vrtačnik, oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž in oblikovalec zvoka Sašo Dragaš.

Režiserki je v igri najbolj všeč, "da Zinnie na koncu vsakega dela nakaže, da je prekletstvo zaključeno in da so lahko svobodni. S tem izrazi, da lahko presekamo nasilje v družbi in nadaljujemo na drugačen način, v vsakem naslednjem delu igre pa to demantira. S poskusi sprave in rešitve odpre vprašanje za naš sodobni svet, ali se lahko ustavimo, sobivamo, oprostimo, kdo je tisti, ki bo prenehal z nasiljem".

Drama je po besedah Ire Ratej prepletena z različnimi sorodstvenimi povezavami in z zločini med družinskimi člani. "Gre za Atrejev rod, ki se ga bere kot zelo hud katalog najhujših možnih hudodelstev. Govorimo o umorih, posilstvih, ugrabitvah, matricidu, patricidu, pridemo celo do kanibalizma. To je rod, ki mu nič groznega ni tuje in njegova zadnja, osnovna celica je družina Agamemnona, njegove žene Kitajmestre in njunih treh otrok Ifigenije, Oresta in Elektre," je pojasnila.

Igrajo Jette Ostan Vejrup, Nina Rakovec, Matjaž Tribušon k. g., Filip Samobor, Gregor Gruden, Lea Cok k. g., Boris Ostan, Nataša Tič Ralijan, Karin Komljanec, Boštjan Gombač, Lotos Vincenc Šparovec in Boris Kerč.

Britanska dramatičarka, režiserka in scenaristka Zinnie Harris, ki piše in deluje na Škotskem, sodi med najuglednejše in največkrat nagrajene britanske dramatike. Obiskovalci MGL jo poznajo po uprizoritvi drame Dlje od najdlje, za katero je prejela kar tri najvišja priznanja, med drugim tudi nagrado britanskih kritikov. V središču njenega zanimanja so neprivilegirane skupine.