Ekipa Treh prstov pod popkom je pod drobnogled vzela ne le slovenske seksualne navade, temveč najbolj izrazite lastnosti naroda, ki je s svojo slovansko dušo »odraščal« pod germanskim vplivom, in motive za svoje točke iskala prav v tej fuziji vplivov in včasih nasprotujočih si lastnosti. Strah, hrepenenje, zavist, malomeščanstvo, strast, sram, patriotizem in samouničevalnost, šovinizem, dominantna mati (manjvrednostni kompleks, gostoljubnost) … so se izkazali za dragocen kabaretski material, s pomočjo predelave teh motivov pa je nastalo zabavno gradivo, ki vsakogar izzove, da pogleda resnici v oči – ali če hočemo  – pod krilo.

Za izhodišče je kabaretu služilo skrito, prikrito v erotični fantaziji Slovencev, navdihuje se namreč pri slovenski kvantaški ljudski poeziji. Ta je bila v našem ljudskem izročilu vedno navzoča, a je veljalo, da je pohujšljiva in brez estetske vrednosti. Prežeta je s stereotipi, humorjem, z ironijo in grotesknim, namenjena pa zabavi. Njen erotični vitalizem se napaja v poveličevanju ljubezenskega akta in v želji po blažilnih učinkih spolnosti. Ne smemo pa spregledati njene subverzivnosti, saj je bilo uživaštvo, ki ga opeva, v nasprotju z uveljavljenimi družbenimi normami in moralo. Kvantaške poskočnice – predloga točkam, ki so jih igralci izbrali iz najbolj radoživih nagibov – bodo v kabaretu Tri prste pod popkom izhodišče za luciden pogled na naš prostor, njegovo zgodovino in dediščino, pa tudi na našo sedanjost.

Historični, narodnjaški in današnji, v borbo za kruh, status in udobje usmerjeni Slovenec si v kabaretu mirne duše podajata roke. Morda je današnji bolj izobražen, bolj prefinjen, kultiviran, a priznajmo si, pripovedovanje kosmatih šal je priljubljena družabna dejavnost tudi v najbolje opremljenih pisarnah, ljudske veselice so še vedno dobro obiskana slavja, ki niso namenjena zgolj ljudem, temveč tudi bogovom vina in plodnosti, in ljudstvo se tam še vedno predaja zakonolomskim afericam in spočenjanju nezakonskih otrok; ja, tudi neoporečnost naših cerkvenih mož danes pogosto in radi postavljamo pod vprašaj. 

Preprost človek niti pred stotimi leti niti danes ne zamudi priložnosti, da bi si dal duška s prepevanjem kvantaških pesmi. Te se lotevajo vseh tem, od mladih deklet in »bab«, do duhovščine, zbijanja šal o nenačrtovani nosečnosti, vaški pohotnici, umazanem starcu, ki zalezuje mlada dekleta ... Erotika je poleg nasilja eden najmočnejših tabujev, pa tudi prostor za sprostitev, pozabo in razbremenitev. In kot vemo, se prav ti dve temi danes kar najbolje prodajata, pa naj to vzbuja še toliko ogorčenja in nasprotovanja. Marsikatera slovenska »pop« glasbena skupina je ugotovila, da je mogoče z dvoumnimi teksti zlahka doseči hiter tržni uspeh, saj polnijo praznino v ponudbi. Tako imenovane »turbo folk« muhe enodnevnice sicer posegajo po istih izrazih, kot jih je gojila že slovenska žgečkljiva ljudska pesem, pa vendar je v njihovih pesmih toliko sprenevedanja in vegastih rim, da je rezultat, uglasben in odigran s cenenimi elektronskimi inštrumenti, boleče sramoten. Odgovor, zakaj je tako, je preprost – osnovna motivacija je prodaja, ne pa zabava sama po sebi.

Predstava Tri prste pod popkom si prizadeva, da bi se te teme lotili bolj kompleksno. V žgečkljivi »pogrošnosti« je veliko resnice, le da je povedana grobo in neposredno. Prek kvantaške ljudske poezije je mogoče podati svojevrstno sociološko študijo našega prostora. Ta seveda ne bo obsegala zgolj ljudskih besedil in njihove interpretacije, temveč tudi druge motive iz zakladnice ljudskega izročila, kreativno predelane v interpretaciji in kodi kabareta, tako da bo zajela refleksijo današnjega časa. 

Erotične poskočnice bodo izhodišče za luciden in radoživ pogled na naš prostor, njegovo zgodovino in dediščino, na vplive severnih, zahodnih ali južnih sosedov, ki so pustili svoj pečat v naših narečjih, besednjaku, plesih in narodnem temperamentu, na nas same.

Predstava, ki pa se bo pevsko in z gibalnim in situacijskim gradivom lotila tako kompleksne naloge, kot je študija latentnega v erotiki Slovencev, ljudskih mehanizmov za odvajanje »odvečne pare«, včasih otroško neposrednega in včasih starčevsko sarkastičnega pogleda na telo, spolnost, odnose med spoloma in erotične fantazije, je brez dvoma široko polje, poligon za situacije, v katerih se bo lahko izživela igralska, gibalna in pevska energija igralske zasedbe.

Oj fantje mladi!
Kaj nič ne diši vam
breskvica medna?
Sem nekaj še vredna,
poceni jo dam:
za ringeljcov par,
za rinčice dar,
na prodaj jo mam.
Ne čakajte več,
bi znala preživa
postati črviva,
oh, potlej bo preč!