Mestni dnevnik Omskinform je samo dan po prvi predstavi na Mednarodnem festivalu ruskih gledališč v naslovu zapisal: Škandal na festivalu v Omsku ter popisal nepopisno zmedenost starejše birokratske publike, ki je v pražnjih oblekah napolnila gledališče in bila šokirana že ob prvem prizoru moške golote. Citiramo: »Starejše gospe so skorajda omedlele, ko so zagledale štiri nage igralce.«

Toda škandal se je šele začel. Kritik piše, da je bil prvi prizor golosti samo uvod v šok, ki so ga mestni veljaki doživeli ob monologu, v katerem je Primož Bezjak izpostavil soodgovornost tamkajšnjega župana za ekološke katastrofe in porast rakastih obolenj v Sibiriji. Publika je bila dobesedno pritisnjena ob zid, dobra tretjina dvorane je do konca predstave zapustila dvorano, preostali dve tretjini pa sta igralce spremili z ovacijami. Škandal je bil popoln. Marina Dmitrevska, članice žirije festivala in glavna urednica st. peterburške revije za gledališče, je izjavila: »Včeraj smo doživeli pravo bombo. Videli smo politično gledališče, ki ga v Rusiji ni.« V odgovor na burne reakcije publike je s svojo kolegico za revijo Peterburški teatralni žurnal napisala dva članka, ki poskušata osvetliti to po njunem mnenju prelomno politično predstavo in gledališča. Tako sta med drugim zapisali:

»To ni provokacija. To je resnično politično gledališče, ki obstaja v svetu, vendar nikoli zares ni bilo v tej državi v katerem koli načinu. Predstava odpira vse relevantne družbene teme, bolečino in strokovno etiko.  Zadnji prizor - to je pravi Shakespeare! Svet, ki je izgubil ves pomen. Prvi prizor, v katerem se fizično izpostavijo igralci, je seveda, provokativen. Zadnji prizor enako, samo da gre tokrat za duhovno izpostavljenost. Res pogumni igralci in igralke.«.