Skupina umetnikov, v kateri so Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič, je z omenjeno predstavo začela razvijati postgravitacijsko umetnost, ki nastaja v pogojih brez gravitacije. Ker so prvotna scenografija in kostumi leta 1997 zgoreli zaradi požara v ljubljanski Drami, so prvo ponovitev pred desetimi leti z matičnega odra prestavili v hidrolaboratorij Zvezdnega mesta, na model Mednarodne vesoljske postaje.

Predstavo uprizarja 14 igralk in igralcev, med katerimi so Mateja Rebolj, Romana Šalehar, Maruša Oblak, Marinka Štern, Mojca Partljič, Iva Zupančič, Damjana Černe, Uroš Maček, Mario Šelih, Marko Mlačnik, Robert Prebil, Borut Veselko in Jonas Žnidaršič. Če kateri od igralcev v desetletnem intervalu umre, ga nadomestijo z daljinsko vodenim abstraktom.

Ker se je to pred tokratno ponovitvijo že zgodilo s smrtjo Milene Grm pred štirimi leti, bodo njeno repliko nadomestili z melodijo, če bo umrl kateri od igralcev, pa bodo njegovo repliko nadomestili z ritmom. Kot načrtujejo avtorji, bo leta 2045 na zadnji predstavi na odru samo še 14 znakov, substitutov za telesa igralcev, ter glasba, ki bo nadomestila njihove replike.

Živadinov, ki je pred leti postal kandidat za kozmonavta, bo po zastavljenih načrtih leta 2045 substitute z vesoljskim plovilom prepeljal v ekvatorialno orbito ter jih namestil na 14 točkah okrog Zemlje. Znak bo tako v realnem vesolju postal umetniški satelit, ki so ga poimenovali umbot, vsak od njih pa bo na planet in v globino vesolja pošiljal "syntapiens" informacije o igralcu.