Biomehatronični projektil.
Mi:: Dunja Zupančič, Dragan Živadinov in Miha Turšič smo 20. aprila 1995 ob 22. uri skupaj s štirinajstimi igralkami in igralci (Milena Grm – syntapiens/umbot, Mateja Rebolj, Romana Šalehar, Maruša Oblak, Marinka Štern, Mojca Partljič, Iva Zupančič, Damjana Černe, Uroš Maček, Mario Šelih, Marko Mlačnik, Robert Prebil, Borut Veselko, Jonas Žnidaršič) uprizorili gledališki biomehatronični projektil NOORDUNG:: 1995–2045. Perspektiva gledalčevega pogleda je bila iz kupole vertikalno navzdol. Prva ponovitev predstave NOORDUNG:: 1995–2005–2045 je bila deset let pozneje na isti dan, ob isti uri, z istimi igralci in z istim besedilom uprizorjena v Zvezdnem mestu, v središču za usposabljanje kozmonavtov Jurij Gagarin, Rusija. Druga ponovitev bo deset let pozneje na isti dan, ob isti uri z isto metodo v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), v Vitanju. Tretja ponovitev bo leta 2025, četrta leta 2035 in zadnja, peta, leta 2045. Če bo kdo od igralcev v desetletnem intervalu umrl, ga bomo v njegovi mizansceni (mise-en-scène) nadomestili z daljinsko vodenim abstraktom, znakom.
Če bo umrla igralka, bo njeno repliko nadomestila melodija, če bo umrl igralec, bo njegovo repliko nadomestil ritem. Leta 2045 bo v gledališkem biomehatroničnem projektilu NOORDUNG:: 1995–2045 na odru samo še štirinajst znakov, substitutov za telesa igralcev, ter glasba, ki bo nadomestila njihove replike.
Leta 2045 bo Dragan Živadinov substitute z vesoljskim plovilom prepeljal v ekvatorialno orbito ter jih namestil na štirinajstih točkah okrog planeta Zemlja.
Znak bo tako v realnem vesolju postal umetniški satelit, umbot. Vsak od štirinajstih umbotov bo pošiljal na planet in v globino vesolja syntapiens, informacije o igralcu!
Leta 2011 nas je zapustila Milena Grm.
Mi:: Dunja Zupančič, Dragan Živadinov in Miha Turšič se zavzemamo za abstraktno gledališče v pogojih gravitacije nič, za absolutni nič!
