Krleževa drama V agoniji je drugi del dramskega ciklusa o družini Glembajevih, ki se odvija nekaj let po prvi svetovni vojni. Zgodba v osnovi predstavlja ljubezenski trikotnik med baronom Lenbachom, njegovo ženo Lauro in mladim pravnikom Križovcem. Njuni odnosi so vpeti v svet, prepojen s socialnimi, ekonomskimi, družbenimi in zgodovinskimi okoliščinami.

"To je v današnjem času, ki prinaša neomejeno količino izzivov, problemov, ki ruši skorajda čisto vse navade in načine funkcioniranja naše družbe in nas samih, odličen tekst, saj s svojo časovno distanco predstavlja paralelizem tukaj in zdaj," je pred uprizoritvijo povedala režiserka.

Po njeni oceni smo se sto let kasneje od Krleževega pisanja znašli v podobnem precepu umeščanja v kontekst znotraj okoliščin, ki jih pred nekaj leti ne bi mogel nihče niti predvideti.

"Družbene strukture se spreminjajo in prilagajajo, podobno kot so se pred stotimi leti, le razlogi za to so malo drugačni. Sama izhodiščna eksistencialistična vprašanja pa ostajajo. Ko se vprašanje eksistence zaleti v nepredvidene in katastrofalne okoliščine, težje mislimo na drugega. Vznikne egoizem in reševanje svojega življenja, pa čeprav se to reševanje zaključi tragično, s samomorom," je povedala režiserka.

Kot je še dodala, nekoč premožnim posameznikom v drami ostaja le še navidezna fasada preskrbljenosti in brezbrižnosti. "Življenje, ki so ga poznali, spolzi, in ravno v trenutku, ko najbolj potrebujejo iskreno bližino drugega, ugotovijo, da je tudi ta le navidezna."

Idejo za uprizoritev sta podala igralca Saša Tabaković in Polona Juh, ki sta še pred epidemijo razmišljala o tem, da bi zunaj prostorov institucij ali dvoran, ki dajejo zavetje ostalim odrskim praksam, v treh letih in na treh različnih prizoriščih različne gledališke generacije skupaj uprizorile triptih dramskih klasik, ki bi odzvanjal času in umetniškemu premisleku primerno.

V agoniji je prvi od treh zastavljenih projektov, v njem pa nastopa še Boris Mihalj. Scenografinja je Sara Slivnik, kostumografinja pa Tina Bonča.