Premieri Ljubezni bo sledilo sedem ponovitev, zadnja bo prav na svetovni dan Zemlje, 22. aprila.
Kot je povedal Zannela, ki se poleg koreografije tudi podpisuje pod režijo in dramaturgijo baletnega večera Ljubezen, je že dlje časa razmišljal o koreografiji, ki bi jo namenil človeku, spodbudo pa je našel prav v glasbi Schönberga in Mahlerja. V tej glasbi je sam našel vprašanje o iskanju ljubezni, o njenem manku pa bi morala po njegovih besedah odgovoriti prav sedanja družba.
Prav umetnost sama je po njegovih besedah tista, ki ostaja zanamcem in sporočilo baletnega večera je tudi, da je rešitev mogoče najti v umetnosti in ne v vojni, saj je moč graditi le na ognju ustvarjalnosti in ne na pogorišču.
Za dirigenta Kevina Rhodesa ima glasba v 19. stoletju rojenih že omenjenih avstrijskih skladateljev posebno mesto. Na novinarski konferenci je potegnil tudi vzporednice s takratnim in sedanjim časom. Takrat so nemški filozofi govorili o mehanizirani družbi in potrebi po vrniti k posamezniku, kar je mogoče primerjati tudi s sedanjim časom, z uvedbo umetne inteligence. Slednja bo, kot je dejal ameriški dirigent, vsekakor spremenila in vplivala na naše življenje, poraja pa se tudi vprašanje, kje je mesto posameznika v tej novonastajajoči družbi. V delu obeh skladateljev se tudi odražajo spremembe v načinu komponiranja glasbe, kot je veljal takrat, v njuni glasbi pa se zrcalijo tudi spremembe takratnega sveta.
V baletnem večeru Ljubezen se po maestrovih besedah prepletajo in zlijejo v eno glasba, plesalci in pevci. Dodal je, da je to zanj prvič doslej v vsej njegovi 30-letni karieri in Zanellovemu baletnemu večeru nadel oznako glasbeni teater, občinstvu pa napovedal, da bo ob ogledu te predstave samo doživelo ozarjeno noč, kar je sicer naslov Schönbergovega dela.
Balet na špicah Ozarjena noč v neoklasičnem slogu je tehnično dovršen ples parov, ki libretu in glasbi sledi v prosti interpretaciji. V ospredju je tematika ljubezni, gospodarice naših življenj, njeno spreminjanje in hkrati nesmrtnost, so ob tem napovedali v SNG Opera in balet Ljubljana.
V predstavi plešejo baletni solisti Tjaša Kmetec, Nina Noč, Ana Klašnja, Lukas Zuschlag, Kenta Yamamoto, Filip Jurič in ostali baletni plesalci ter gostujoča prvaka sanktpeterburškega Mariinskega baleta Anastasia in Denis Matvienko.
Zanellova Pesem o Zemlji je plesna predstava prav tako v neoklasičnem slogu. Mistična interpretacija popotovanja v preteklost opominja k ponovnemu odkrivanju vrednote narave in vseh tistih vrednot, ki so se v današnjem času izgubile. Plesalcem se na odru pridružijo tudi operni solisti, med njimi Nuška Drašček, Branko Robinšak in Luis Chapa.
Scenska in kostumska podoba baletnega večera Ljubezen je delo Alexandre Burgstaller, oblikovalec svetlobe je Andrej Hajdinjak, videa pa Darja Štravs Tisu.
Ozarjeno noč je takrat 25-letni Schönberg napisal leta 1899. H komponiranju skladbe za godalni sekstet sta ga navdihnili poezija Richarda Dehmla (1863-1920) in ljubezen do Mathilde von Zemlinsky. Svetovno premiero je skladba doživela leta 1902. Leta 1917 je Schönberg skladbo priredil. Ozarjena noč je poznoromantično glasbeno delo in ena Schönbergovih najbolj priljubljenih in izvajanih skladb.
Pesem o Zemlji sodi med Mahlerjeva zadnja dela. Napisal jo je leta 1908, v obdobju, ko je preživljal osebno težke čase. Pesem o Zemlji prežema orientalski pridih z dinamičnimi jin-jangovskimi nasprotji, kot so noč - dan, jesen - pomlad, življenje - smrt, omamljenost - meditacija, značilni sta tudi struktura petih delov in anhemitonska pentatonska lestvica, ki je najpogostejši način tonske organizacije v azijski glasbi, skladatelj pa se je oprl tudi na improvizacijsko prakso heterofonije, so še zapisali pri SNG Opera in balet Ljubljana.