Hkrati obeležujejo s to predstavo še druge pomembne obletnice. Prihodnje leto bo namreč SNG Maribor praznoval sto let delovanja, letos pa mineva sto let, odkar je v mladinskem listu Zvonček prvič izšla povest Kekec na hudi poti Josipa Vandota.

"Kekca vsi poznajo. Želim, da otroci vidijo, kako lahko v gledališkem, glasbeno-plesnem jeziku doživljajo zgodbo, ki jo že poznajo in jo s tem na novo odkrivajo, seveda z našo pomočjo," je pred dnevi dejal umetniški vodja mariborskega Baleta Clug.

Vsebinsko so se osredotočili na pripovedko Kekec na volčji sledi iz leta 1922, ki zajema tudi lik Tete Pehte. Ta je bil zanje še posebej zanimiv. "Ta lik je izjemno zanimiv, lahko je zelo aktualen, hkrati pa je lik, ki se mu je v preteklosti mnogokrat delala krivica," je izpostavil soavtor koncepta Boštjan Narat iz skupine Katalena.

V slovenski literaturi je edinstveni junaški lik Kekca oziroma Mežnarčevega Gregca, ki s svojim pogumom in bistrimi domislicami še danes navdušuje mlade generacije bralcev in gledalcev, doživel tri filmske upodobitve v režiji Jožeta Galeta.

Kekec na volčji sledi je po vrsti druga Vandotova pripovedka o Kekcu. Govori o soočenju pastirčkov Kekca in Rožleta z domnevno strašljivo Teto Pehto, ki naj bi imela zdravilo za Mojčino slepoto.

V predstavi nastopajo solisti in baletni ansambel SNG Maribor. Kekca bosta odplesala Ionut Dinita in Filip Jurič, Teto Pehto Klavdija Stanišič, Olesja Hartmann Marin in Branka Popovici. Vlogo Mojce so prevzele Catarina de Meneses, Mirjana Šrot in Vanja Vitman, Rožleta pa Alexandru Pilca in Jan Trninič.

Scenografija je delo Marka Japlja, kostumograf je Leo Kulaš, oblikovalec luči Tomaž Premzl in asistent koreografa Sergiu Moga.