Nikitin je sin ukrajinsko-slovaško-francosko-judovskih migrantov, ki živi in pretežno deluje v Baslu in zasebno nikakor ne pristaja na delitve na nas in druge. Zadnje desetletje se ukvarja zlasti z reprezentacijo in produkcijo resničnosti in identitete v politiki, gospodarstvu, religiji, osebnih zgodbah in umetnostih. Njegovi projekti raziskujejo izmuzljivo mejo med performativnim in iluzionističnim gledališčem, so o režiserju zapisali v SMG.

Na predstavitvi letošnje sezone SMG je Nikitin predstavo Nasprotje stvari ironično označil za "fašističen" komad. Kot je pojasnil na današnji novinarski konferenci, ga kot avtorja zelo zanima, kaj se zgodi, če se ideje zlijejo druga v drugo. V primeru Nasprotja stvari ga je zanimalo, kako bi zgledal avantgarden neofašističen komad, pri tem pa je sledil logiki mehanizmov, ki dandanes vzpostavljajo občinstvo in publiciteto.

Pri delovanju marsikoga danes gre za to, da postane viden, kar lahko doseže tako, da javno izrazi svoja stališča. Zanimivo je, da pri tem izražanju politiki, mediji in posamezniki postajajo satirični, z namenom, da bi njihov glas segel čim dlje. In tega načina se poslužujejo tudi alternativna desnica in neofašisti. Hkrati pa se ob načinu diskurza, ki se ga v javnosti uporablja, odpira tudi vprašanje svobode govora in tega, kaj sploh danes je alternativa oziroma avantgarda. Dramaturg predstave in umetniški vodja SMG Goran Injac je omenil, da predstavo začenjajo z mislijo, da je "desno postalo tisto, kar je bilo nekdaj levo". V skladu s svobodo govora ima čisto vsak neki stvari pravico reči ne, kar je dikcija, ki si jo ta hip prisvaja desnica.

Režiser je poudaril, da sam neofašističnih pogledov na svet nikakor ne deli. Kot je povedal v pogovoru z Injacem, ga je k tokratnemu gledališkemu eksperimentu, v katerem je na oder postavil pet črnih klovnov, spodbudila zamisel, da bi neofašista prikazali kot sentimentalnega, ranljivega čudaka, ki se sprašuje o resničnosti: "Zanimivejša se mi zdi, kot da bi o takem človeku razmišljal kot o idiotu."

Pomembni temi v predstavi sta tudi potencialnost in ranljivost. Potencialnost v smislu, da vsaka pozicija za svoj obstoj potrebuje opozicijo, saj se pozicija, v primeru, da se ne sreča z nasprotnim mnenjem, spremeni v neizogibno. V zvezi z javnim izražanjem mnenj pa se po besedah režiserja posameznik ob potrebi biti viden in slišan sreča tudi z ranljivostjo, saj se izpostavi kot oseba, tudi napadom in kritiki. Ko pa ranljivost sprejme in pokaže, se lahko pretvori v moč oziroma v zmožnost in ravno to režiserja izredno zanima.

V vlogah petih črnih klovnov bodo v politično obarvani predstavi nastopili Primož Bezjak, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Blaž Šef in Stane Tomazin. Nikitin je za predstavo napisal osnovno besedilo, ki so ga nato v procesu z igralci in dramaturgom dopolnili, nadgradili. Klovne je režiser v predstavo vključil zato, ker se je želel teme predstave lotiti na igrivejši način, z namenom, da bi si vsebine "prisvojili, ne pa se jim podredili".

V ustvarjalni ekipi predstave, ki bo premiero doživela 28. marca, so med drugimi še sorežiser Jan Krmelj in kostumografki in oblikovalki mask Vanja Djuran ter Lea Bratušek, za glasbene aranžmaje pa je po izboru režiserjev poskrbel Uroš Buh.