Gledališki projekt, ki so ga pripravili v sodelovanju z Goethe-Institutom v Ljubljani, skuša odgovoriti na vprašanje, "kaj dobiš, če v čakalnico postaviš nedavno poročeno in prav tako nedavno ločeno pisateljico", so o gledališkem eseju Pie Prezelj, "ki se razmahne v družbi" esejistke Anne Carson, pesnice Sapfo, pesnice in pisateljice Svetlane Makarovič ter soigralke Katarine Stegnar, zapisali v gledališču.

"Ker se cikel gledaliških esejev Takorekoč giblje med teoretskim in literarnim, med intimnim in javnim, med osebnim in skupnostnim, sem se v svojem eseju odločila razpreti temo pripadnosti in s tem povezane želje po domu, po varnosti. Kot jabolko sladko, visoko na veji se tako na eni strani odpira vprašanju zakona ter pri tem izhaja iz moje lastne poroke in ločitve, na drugi pa - tudi v luči vse večje bivanjske negotovosti - vprašanju radikalizacije posameznikov in skupin, ki prav tako iščejo zavetje in varnost, a ju vzpostavljajo z vzvodi strahu in nasilja," je o svojem projektu zapisala Pia Prezelj.

V gledališkem eseju se tako sprašuje, kje je meja med to in ono željo po pripadnosti, kaj ju veže in kaj razdvaja, ter kaj v tem prostoru želje, prostoru neizpolnjenega veže in razdvaja vse. O vsem tem bodo gledalci izvedeli iz čakalnice v družbi omenjenih protagonistk pa tudi Ansambla Mihe Dovžana, "saj poroka ni poroka, če ni vsaj malo tudi ohcet," je prepričana avtorica in izvajalka.

Pia Prezelj (1995) je pisateljica, prevajalka in novinarka. Za svoje novinarsko delo je prejela nagrado pes čuvaj/watchdog 2022, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, za roman Težka voda, izdan lani pri založbi Goga, pa nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljši literarni prvenec leta. Roman je bil nominiran tudi za kritiško sito, Cankarjevo nagrado in kresnika.