V SMG avtorski projekt Maruše Geymayer-Oblak o vlogah igralke

"Projekt gledalca potopi v fenomen igre in gledališča, v katerem se znajde v legah, ki jih gledalci sicer ne poznamo," je na novinarski konferenci dejal dramaturg Tomaž Toporišič. Geymayer-Oblakova namreč gledalca kot igralka M popelje v svet zaodrja.

Pri tem avtorici projekta, sicer članici Slovenskega mladinskega gledališča, ki je napisala tudi besedila za songe, pomagata še fotografska in filmska projekcija. Projekt je Toporišič označil za "metafikcijksi", Geymayer-Oblakova pa je dodala, da vsekakor ni klasična predstava. Igralka v predstavi poveže svet igralke današnjega časa z zgodbo slovenske igralke z umetniških imenom Matildalina (1904-1944?).

Naslov predstave kaže na štiri možne vidike igralke v klasičnem gledališču, je povedala avtorica projekta. Po njenih besedah se vsaka igralka najde v enem izmed tipov, s čimer "dobi grbo, ki jo prenaša celo igralsko kariero". Marsikatero igralko še v starejšem obdobju angažirajo za deklico oziroma ranjeno srno, medtem ko sama, kot je pojasnila, vedno prevzema "vlogo prasice" - torej ženske, ki je bodisi hudobna ali pa dobro zgleda.

Sambolca je povabila, ker si ni želela biti sama na odru. "Želela sem partnerja," je poudarila in dodala, da glasovi režiserjev, ki si jih je zamislila v ozadju, niso bili dovolj. Sambolec se ji je zdel idealen, ker predstavlja nekoga iz vrst občinstva, s katerim se gledalec zlahka poistoveti. Obenem je želela predstaviti tudi igralca kot človeka. Igralec je po njenem mnenju "večni otrok, ki se v družbi na zna obnašati, se smeji preglasno in nasploh ne sodi v običajen svet. Hkrati pa ima vizijo, zaradi katere morajo vsi drugi trpeti".

Sambolec je dejal, da je skozi igro vedno bolj ugotavljal, koliko skupnega imata gledališče in šport. "Tudi v športu imamo treninge, drese oziroma kostume in tribuno ali občinstvo, le da je vse uporabljeno na drugačen način in v drugem kontekstu," je pojasnil.

V predstavi, v kateri protagonistka - igralka vadi svojo vlogo v prisotnosti glasov štirih režiserjev in Njega-neigralca, igra tudi garderoberka Janoševićeva. Kot je dejala, "je težko igrati sebe".

Za glasovi režiserjev se skrivajo Mišo Mićić k.g., Matija Vastl in Lotos Vincenc Šparovec. Glasba je delo tandema Silence, video in montaža pa Dafne Jemeršič. Fotografije je prispeval Primož Lukežič.