Po besedah Janje Majzelj, ki upodablja glavno junakinjo, odvisnico Emmo, predstava govori, da mora biti odvisnik previden, da se ne druži z ljudmi, ob katerih bi lahko spet zapadel v odvisnost, da se ne zadržuje na krajih, ki jih povezuje z drogo ali pitjem in da se izogiba stvarem, ki bi lahko bile sprožilec odvisnosti.

V sodobni družbi smo vsi odvisni od nečesa, ta odvisnost pa ni bolezen in stigma, ampak je realnost vseh nas. Vprašanje vsakega posameznika pa je, v kolikšni meri si to sam prizna, se s tem sooči in živi, ter koliko si lahko duhovit do te teme, kar je tudi ključ same postavitve predstave, pa pravi režiser Pograjc in dodaja, da ni naključje, da so v predstavi uporabili tudi marionete kot alter ego glavne junakinje.

Po besedah dramaturgije Evelin Bizjak se Macmillan v Ljudeh, krajih in stvareh na senzibilen način ukvarja z odvisnostjo ter problematizacijo stereotipnega prikazovanja odvisnosti, ki gre v smer bodisi stigmatizacije ali glorifikacije. Macmillan se poleg tega tudi sprašuje, kateri so vzroki, kje se "te strukture duševnosti zgradijo", da so nekateri bolj podvrženi odvisnosti.

V predstavi igrajo še Daša Doberšek, Klara Kastelec kot gostja, Nataša Keser, Klemen Kovačič, Maruša Oblak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Katarina Stegnar, Blaž Šef, Matija Vastl in Vito Weis. Pod scenografijo se podpisuje Miloš Narobe, kostumografijo Neli Štrukelj, koreografijo Branko Potočan. Svetlobo, zvok in maske so oblikovali Matjaž Brišar, Marijan Sajovic in Nathalie Horvat.

Likovna podoba in oblikovanje lutk je delo Barbare Bulatović.

Ljudi, kraje in stvari je prevedel Andrej E. Skubic.

Po današnji premieri bodo Ljudje, kraji in stvari ta mesec na sporedu prihodnji teden v ponedeljek, torek in sredo.