V Slovenskem gledališkem muzeju prva stalna razstava Hoja za Gled(al)iščem

Po Svetinovih besedah ravno razvoj slovenskega gledališča, ki je seveda vpeto v širše družbeno dogajanje, dokazuje, "da le nismo bili tako zamudniški narod, kot bi nemara mislili". Če bi parafrazirali Nietzschejevo delo Rojstvo tragedije, "bi lahko rekli, da je pri nas rojstvo naroda iz duha gledališča".

Ljubljana je imela po njegovih besedah srečo, da je bila na poti med Benetkami in Dunajem, zato so skozi mesto potovali številni gledališki umetniki.

Sanja Jurca Avci, ki je poskrbela za oblikovanje razstave in koncept razstavne grafike, je pojasnila, da je zaradi prostorskih omejitev postavljena v dve sobi, ki zgodovino slovenskega gledališča delita na dve poglavji.

V prvi sobi je na ogled postavljen čas, ko gledališče "še ni imelo doma". Razstavo uvede dialog med očetom in sinom iz Trubarjevega Abecedarija, sledijo mu jezuitske predstave, med njimi najbolj znana Hoja za paradižem iz leta 1657, kapucinske procesije, Škofjeloški pasijon (1721) in ruške igre. Zaključi se z bukovnikom Andrejem Drabosnjakom.

Druga soba prikazuje obdobje, ko je gledališče dobilo dom, ko "so na območju današnje Slovenije začele vznikati gledališke stavbe", pa do Cankarjevega Jakoba Rude in Ignacija Borštnika. Prvi vrh slovensko gledališče doseže z Antonom Tomažem Linhartom.

"V primeru slovenskega naroda ima gledališče izjemen pomen pri oblikovanju zavesti o slovenstvu in oblikovanju jezika. Zato je druga soba, kjer v ospredje stopi posvetno gledališče, poimenovana Duh narodni se je vnel," je dejala soavtorica razstave Tea Rogelj.

Po njenih besedah je razstava zastavljena kanček arhaično. V naslednjem letu jo nameravajo namreč izpopolnjevati s predmeti, ki so v preteklosti zaznamovali gledališče. "Zdelo se nam je nesmiselno tekmovati s sodobno tehnologijo, pa tudi prav nič gledališko ne bi bilo," je pojasnila.

Soavtor razstave Štefan Vevar je dodal, da so morali zaradi odločitve, da predstavijo gradivo iz prejšnjih stoletij, ki ga imajo najmanj - muzej so namreč ustanovili leta 1952 - gradivo pridobiti zunaj muzeja.