Na razstavi, ki bo odprta do 29. decembra, bo med drugim na ogled izbor skic iz obdobja med letoma 1951 in 1967, ki predstavlja scenografske zasnove za 24 uprizoritev. Sedemnajst jih je bilo postavljenih v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL), po ena v Celju, Trstu in Kranju, štiri pa so ostale nerealizirane, so ob razstavi, katere avtorica je muzejska svetovalka in vodja ikonoteke Tea Rogelj, zapisali v Slogiju.

Razstavljeni eksponati so iz ikonotečne zbirke Slogije, ki jo med drugim bogatijo Butinove scenografske skice, maketa, portreti ustvarjalcev in krokiji iz zaodrja, kar je Slogiju podarila umetnikova hči Darja Butina.

Milan Butina, ki se je rodil 21. novembra 1923 v Kočevju, velja za utemeljitelja likovne teorije na Slovenskem. Slikar in likovni teoretik je bil tudi gledališki človek. Kot scenograf se je leta 1950 pridružil MGL, kjer je bil pozneje, med letoma 1962 in 1967, zaposlen kot tehnični vodja.

O svojem delovanju v gledališču je nekoč zapisal: "V Mestnem gledališču ljubljanskem sem prebil dolgih 20 let... Čas, ki sem ga prebil v gledališču, je oplodil moje poznejše delo likovnega teoretika, ker je z gledališke strani likovne probleme postavil v luč čiste prostorske izkušnje. Tam sem se zavedel, da je letva, obešena skozi odrski prostor, samo ena od možnih podob abstraktnega likovnega pojma linije, da prostor gradimo z odnosi ploskev, barv, luči in oblik."

In še: "Teatru sem, končno, dolžan zahvalo za svoje osebno zorenje... Zato se tega časa s hvaležnostjo spominjam. Kljub temu pa mislim, da je bilo 20 let gledališča preveč. Teater živi v času, nove generacije gledalcev zahtevajo nove gledališke delavce, ki lahko na nov in primeren način odgovorijo njihovim zahtevam in potrebam. Posameznik se v svojem življenju le težko stalno prilagaja tem spreminjajočim se zahtevam živega gledališča, zato lahko postane cokla njegovega razvoja."

Kot scenograf in večkrat tudi kostumograf je soustvaril več kot 90 uprizoritev, ne le v MGL, temveč tudi v Mladinskem gledališču v Ljubljani, tržaškem gledališču, Drami SNG v Mariboru, celjskem gledališču, Prešernovem gledališču v Kranju, Lutkovnem gledališču Ljubljana in Operi SNG v Ljubljani. S scenografskimi osnutki je sodeloval na trienalih gledališke scenografije in kostumografije na Sterijevem pozorju v Novem Sadu ter na Praškem kvadrienalu scenskega oblikovanja in prostora. Najpogosteje je sodeloval z režiserji Jožetom Tiranom, Mirkom Mahničem, Igorjem Pretnarjem, večkrat tudi z Jožetom Galetom, Janezom Vrhuncem, Balbino Battelino Baranovič idr. Ob tem je občasno portretiral igralce in operne pevce. Umrl je 24. junija 1999 v Ljubljani.

V Kočevju so letošnje leto razglasili za kulturno tematsko leto Milana Butine. Ob tem je Pokrajinski muzej Kočevje v Likovnem salonu Kočevje pripravil razstavo Hommage Milanu Butini, umetnikov jubilej pa poleg Slogija z razstavama zaznamujeta še Galerija Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu ter Galerija Hest v Mariboru.