Zgodba se začne s kravo Mrvico, ki ne daje več mleka, zadnje čase pa tudi renči in laja v luno. Zato njen kmet pokliče veterinarja, ki po pregledu kravi predpiše počitek na morju. A ker kmet meni, da njeno nenavadno obnašanje vendarle ni normalno, živinozdravnik obljubi, da bo ponjo prišel naslednji dan in jo pregledal v svoji ordinaciji.

Vse živali s kmetije šušljajo za njenim hrbtom, le pes Viktor ji zares stoji ob strani. Svetuje ji, da vzame kolo in nemudoma odpotuje proti morju. Mrvica to tudi stori. Zvečer sede na kolo in se odpelje. Vozi zelo daleč, v trdo temo, nakar od utrujenosti zaspi v neki stari napol podrti hiši. Prebudi jo žvenket kopit in hitro ji postane jasno, da v tej podrtiji ni sama. Tam je tudi odslužen stari konj Van de Hijo, ki s kopiti ustvarja nenavaden ritem oz. pleše step. Odločita se, da bosta šla na morje skupaj in tam nastopala kot ulična umetnika, in sicer konj bo plesal, krava pa bo pela, so vsebino predstave povzeli v SLG Celje.

Zgodba o odštekani kravi in frajerskem konju se dotakne teme starostnikov in staranja. Protagonista Mrvica in Van de Hijo se oznaki, da sta stara in odslužena, odločno upreta. Usodo vzameta v svoje roke in pokažeta, da je njuno življenje ne glede na leta zanimivo, razburljivo, polno in srečno.

Dramaturginja Ana Duša je v gledališkem listu zapisala, da je omenjena predstava o staranju in o tem, da je tudi v poznih letih življenje še vedno lahko polno in lepo. "Kaj naj človek sam s sabo, ko v družbi nima več funkcije? Ko je oddelal službo, zgradil hišo, vzgojil otroke? Ko se zdi, da ga nihče več ne potrebuje? Ima sploh še svoje mesto na tem svetu? Ko ni ničesar več, kar bi moral: je takrat čas, da obupa, ali za to, da dela tisto, kar si želi? Kaj pa, če je to stvar odločitve?," se sprašuje Duša.

Avtorica slikanice O kravi, ki je lajala v luno, Ida Mlakar Črnič je študirala slavistiko in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1995 je bila zaposlena v Mestni knjižnici Ljubljana na področju bibliopedagogike, nazadnje v ljubljanskem centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Od leta 2021 je upokojena. Leta 2016 je prejela nagrado Slovenske sekcije IBBY za promotorja mladinske književnosti in branja. Slikanica O kravi, ki je lajala v luno je leta 2016 prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, uvrščena pa je bila tudi v zbirko Bele vrane, izbor 200 najboljših otroških in mladinskih knjig z vsega sveta, ki ga vsako leto pripravi münchenska Mednarodna mladinska knjižnica.

Ustvarjalsko ekipo poleg avtoric dramatizacije Ane Duša, ki je tudi avtorica besedil songov, in Brine Klampfer Merčnik, ki se podpisuje tudi pod režijo, sestavljajo še avtor glasbe in zvoka Branko Rožman, scenografka Sara Slivnik, kostumografka Tina Kolenik, avtorja glasbe songov Manca Trampuš in Rožman, koreografka Vita Osojnik, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka rekvizitov Katarina Planinc.

V predstavi igrata Manca Trampuš, k. g. in Borut Doljšak, k. g. v alternaciji z Anžetom Zevnikom, k. g..