Nina Ramšak Marković je na novinarski konferenci povedala, da jo je roman Elfriede Jelinek pritegnil tako z zgodbo kot z jezikom. Opisala ga je kot "izrazito gosto napisan roman, ki temelji na jeziku", zato je bil prenos v drugo umetniško zelo zahteven.

Roman Ljubimki v središče postavlja mladi ženski, Paulo in Brigitte. Obe sanjata o tem, da bi izboljšali svoj socialni položaj, edino pot za to pa vidita v ljubezni z moškim. Avtorica se vsebinsko sicer navezuje na "ženske romane", vendar se vseskozi spopada z družbenimi normami in tako v jeziku kakor v načinu naracije z duhovito ironijo ustvari premišljeno distanco, so zapisali v SMG.

Po režiserkinih besedah se pisateljica v romanu ukvarja z idejo romantične ljubezni, ki pa jo dekonstruira skozi sistem in skozi razmere, kako obravnava našo oz. meščansko idejo romantične ljubezni kot nekaj, kar nam pripada in kar je univerzalno človeško. Vzame najnižji družbeni sloj, kjer so vsi sistemi, odnosi in družbene relacije vezani na kapital in razmere trga in kjer je romantična ljubezen, kot jo dojemamo z druge oz. meščanske pozicije, absolutno nedostopna, ni samoumevna in vodi v propad.

Kot je še povedala, se v predstavi skušajo čim bolj dosledno držati romana. Slednje je predstavljalo velik izziv, saj je v romanu zelo malo zgodbe in dogodkov, izziv pa je bil tudi, kako na oder prenesti jezik in zadržati avtoričin princip oz. obliko borbe skozi jezik ter ob tem doseči, da predstava ne bo delovala kot pripovedovalski večer. Elfriede Jelinek so poskušali dosledno slediti tudi v tem, da protagonistki nista žrtvi, kar je v gledališču težje, "saj tu stvari delujejo šele, ko se z nekom poistovetimo".

Milan Ramšak Marković, ki je besedilo priredil po prevodu Slava Šerca in ki je tudi dramaturg predstave, je dodal, da sta tako roman kot tudi predstava izjemna v tem, da se bralec oziroma gledalec običajno želi, kadar je govora o žrtvah, počutiti, "da je na pravi strani", vendar ima tu v obeh primerih "zelo malo prostora, da se izvleče na ta način".

Kot je še povedal, roman vzporedno prinaša zgodbi, ki se med seboj prepletata, zato si je pri pisanju priredbe zastavil vprašanje, kako ustvariti strukturo in dramaturgijo, ki ne bosta predvidljivi in utrujajoči.

V predstavi se izmenjujejo dramski in narativni deli. Igralka Anja Novak se je spopadla z gostim besedilom in skušala zdržati koncentracijo naracije. Igralec Primož Bezjak je dodal, da so se veliko ukvarjali tudi s tem, da gledalcev ne bi odrinili na stranski tir. Elfriede Jelinek namreč v romanu z brutalno resničnostjo in sočasnim humorjem bralca konstantno odriva vstran, da se ne bi mogel poistovetiti z liki. Poseben je v romanu tudi humor, saj je vse, kar Elfriede Jelinek napiše, "duhovito, ampak imaš občutek, da se temu ne smeš smejati", je dodal.

V predstavi igrajo še Daša Doberšek, Boris Kos, Ivan Peternelj, Romana Šalehar, Stane Tomazin, Miranda Trnjanin k. g. in Lara Vouk k. g., scenograf je Igor Vasiljev, kostumografinja Maja Mirković, za glasbo in oblikovanje zvoka je poskrbel Drago Ivanuša, za oblikovanje svetlobe Andrej Hajdinjak.

Premiera bo v soboto, 11. februarja, ob 19.30 v spodnji dvorani SMG.