Kot je na današnji novinarski konferenci še dejala Kosi, Dokler naju seks ne loči ni le lahkotna komedija, ampak odkriva številne resnice o skupnem življenju. Marsikdo bo skozi dialoge Alice in Henryja prepoznal svoja lastna vprašanja, dvome in občutke, ki se porajajo v vseh partnerskih odnosih.

Alice in Henry si po 25 letih zakona privoščita vikend samo zase. Ideja je pravzaprav bolj Alicina. Želi si, da bi v hotelski sobi s priročnikom Seks za telebane obudila svoje ljubezensko življenje in nekdanjo strast. Vendar pa par v praksi mnogi od nasvetov postavijo v neugoden položaj, da se počutita neumno in nelagodno.

Romantični vikend ne poteka tako, kot si ga je zamislila Alice. Namesto strasti se med zakoncema razplamtijo številna vprašanja, dvomi, očitki in vse zamolčano. Izkaže se, da sta oba postala nesrečna, otopela in nezadovoljna, ker sta pozabila na male stvari, ki so ju na začetku njunega odnosa osrečevale, vsebino predstave povzemajo v gledališču.

V predstavi nastopata Lučka Počkaj in Branko Završan. Prevod podpisuje Tina Mahkota, dramaturginja je Simona Hamer, scenografinja Jasna Vastl, kostumograf Andrej Vrhovnik, avtor glasbe Saša Lušić.

Kot je še povedala Kosi, bo s selitvijo Odrapododrom v prostore novega Malega odra tudi SLG Celje, eno redkih slovenskih gledališč, ki je bilo desetletja brez ločenega prostora za malo sceno, pridobilo možnost vzporednih vaj in igranja predstav v istih terminih na dveh lokacijah. Mali oder predstavlja bistveni premik v infrastrukturi celjskega gledališča, je še dejala.

Oderpododrom je bil sicer ustanovljen leta 1994 na pobudo in v času umetniškega vodenja Primoža Beblerja. Specifika Odrapododrom je v tem, da se fizično nahaja neposredno pod Velikim odrom. Prostora sta ločena le z deskami, brez zvočne izolacije, zato ni bilo mogoče uporabljati obeh hkrati. Na prizorišču tudi ni bilo mogoče zagotoviti ustreznega prezračevanja, višina med tlemi in stropom meri le 2,40 metra, kadar pa je napolnilo prostor še občinstvo, je vročina za nastopajoče in gledalce skoraj neznosna. Na Odrupodorom je bilo od leta 1994 do danes uprizorjenih 26 predstav, kljub specifikam prostora se je kar nekaj predstav zapisalo v zgodovino umetniškega ustvarjanja – Eksplozija spomina, Nemir, Bližje, Alisa, Alica, Markiza de Sade, Koža, Igra s pari, Stoli, Triko, Jaz vas ljubim, Obdlanjenje v Spokanu, Kruh, Krči, Policaji … Na Odrupodorom so ustvarjala številna znana režijska imena – Mile Korun, Eduard Miller, Dušan Mlakar, Matjaž Zupančič, Vinko Möderndorfer, Jernej Lorenci, Matjaž Latin … Ta oder je bil tudi odlična priložnost za uveljavljanje režiserjev mlajše generacije, kot so Miha Golob, Luka Martin Škof, Nikola Zavišić, Jernej Kobal, Jure Novak …

Objekt, v katerem se sedaj nahaja Mali oder, je bil zgrajen leta 1954. Prostor, ki je namenjen gledališču, obsega celotno pritličje ter vmesno etažo, ki obsega približno polovico površine pritličja. Skupna uporabna površina je okoli 425 m2.

Kot sporočajo iz gledališča, je imela Mestna občina Celje posluh za težave organiziranja dela in kvalitetnega izvajanja programa gledališča. Pripravila je projektno dokumentacijo ter skupaj z gledališčem uspela pridobiti soglasje vseh stanovalcev, za kar so jim zelo hvaležni. Izjemno pohvalno je, da so imeli župan gospod Bojan Šrot, direktorica občinske uprave gospa Tina Kramer, vodja oddelka za družbene dejavnosti gospa Polona Ocvirk ter ostali zaposleni in mestni svetniki v teh tako težkih časih voljo in možnost, da so se odločili financirati projekt prenove nekdanje knjižnice v prostore Malega odra. Dela so se pričela septembra 2015 in so trajala do začetka novembra 2015.

V novih prostorih so bili vezani na fizične omejitve samega prostora vključno z nosilnimi stebri in medetažo, tako da so prostor Malega odra prilagodili obstoječim meram. Oder je širok 5 metrov in globok 6 metrov, dvorana pa sprejme 70 obiskovalcev. Novi prostor ima tudi udobnejšo tribuno za gledalce, ki se stopničasto dviga, nove sedeže, urejeno prezračevanje ter zvočno izolacijo. Prenova Malega odra obsega tri faze. Prva faza je bila postavitev odra z dvorano, novimi sanitarijami in garderobo za občinstvo. V drugi fazi se bo treba lotiti še ostalih pritličnih prostorov, namenjenih zaposlenim v gledališču, tretja faza pa bo prenova medetaže. V celjskem gledališču upajo, da bodo lahko publiko že čez nekaj let pozdravili v popolnoma dokončanem objektu.