Že konec naslednjega tedna v APT načrtujejo izvedbo predstave Počemučka 150 BPM, ki je nastala v koprodukciji Gledališča Glej in APT. Po besedah avtorja Aljoše Lovrića Krapeža gre za glasbeno-gledališko predavanje s srčnim utripom, kjer je v središče tako simbolno kot dejansko postavljen motiv kože, ki jo uporabi kot vzvod za tematiziranje sodobnosti. V njej med drugim prepoznava simptom preobilja zunanjih dražljajev, mimobežnih informacij in podob.
Predstava je po avtorjevih besedah nastala iz potrebe, da bi gledališče raziskovali tudi izven uradnega študijskega kurikuluma Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. "Križa koncert in predavanje in je, kakor si mi drznemo reči temu, bolj za izkusiti kot za razumeti. To ne pomeni, da razum nima nič s predstavo, ampak, da smo skozi proces poskušali najti različne vstope oziroma različne odnose s publiko," je dejal na današnji predstavitvi programa APT za leto 2025.
Junija v APT načrtujejo prvo uprizoritev predstave Življenje in časi Bertolda Brechta, katere avtor je ravnatelj APT Matjaž Berger. Predstava, ki jo dela skupaj s še tremi ustvarjalci, bo po Bergerjevih besedah biografija, predstava o življenju in času nemškega dramatika Bertolda Brechta.
K delu ga je spodbudil predvsem Brechtov načrt, da njegova umetnost ne bi bila samo interpretacija, "ampak da bi bila stvar sama." "To pomeni, da to, kar delam, je stvar sama, ni nekaj drugega," je dejal.
V novembru v APT načrtujejo predstavo Kratke zgodbe, avtorice Sare Nešković Peršin. Slednjo je navdahnila zgodba Jorga Luisa Borgesa Dva kralja in dva labirinta. "Zgodba je zelo kratka, ampak je bogata s filozofskimi plastmi, ki omogočajo res nešteto interpretacij. V njej avtor raziskuje vprašanja moči, ujetosti, maščevanja, usode, skratka pomen življenja v svetu, ki je zelo zapleten in neskončen, tako kot so tudi njegovi labirinti. In naša predstava bo gradila na tej osnovi," je povedala.
Oktobra pa v APT načrtujejo še predstavo Hannah Arendt: Banalnost zla, režiserja Juša Zidarja. Arendt je po njegovih besedah ena najbolj vplivnih filozofinj 20. stoletja, znana tudi kot utemeljiteljica pojma banalnosti zla. Pojem je utemeljila po spoznanjih, ki jih je dobila kot poročevalka s procesa proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmanu v Jeruzalemu leta 1961.
"Poslana je bila z nalogo, da spiše propagandni članek proti nacizmu, med procesom pa je ugotovila, da Eichman ni neko poosebljeno zlo, ampak le birokrat, ki zgolj izvaja ukaze. Tako ugotovi, da je zlo zgolj posledica indiferentnosti, neke temeljne brezbrižnosti. In o teh vprašanjih bo razmišljala predstava," je povedal.