Spregovorili so tudi o pomenu umetnosti in umetniškega izražanja za mlade.
Kakšne poti so ubrali, da bi dosegli mlade, in na kakšen način so ustvarjali z mladimi, so na novinarski konferenci spregovorili vodja projekta Pang iz Italije Lorenzo Vercelli, portugalski glasbenik, filmski ustvarjalec, učitelj multimedije Luis Fernandes, kreativna producentka iz Estonije Kärt Kelder ter ustvarjalka in pedagoginja Urša Strehar Benčina iz Pionirskega doma.
Če so bile poti ustvarjanja različne, so se predstavniki projekta Pang strinjali, da je umetnost še kako pomembna za mlade, saj jim daje priložnost in možnost, da so lahko to, kar so, ter se bolje zavedajo tako sebe kot sveta okoli njih. Hkrati lahko, kot je povedal Vercelli, mladi odraslim na tak način posredujejo svoj odnos do življenja in umetniškega ustvarjanja.
Bolj kot končni rezultat projekt je bil na Portugalskem v osredju sam ustvarjalni proces, je povedal Fernandes in dodal, da je bil svojevrsten izziv sodelovati z mladimi, ki predhodno niso imeli izkušenj na področju umetniškega ustvarjanja.
Kelder je opozorila, da na umetniško ustvarjanje mladih pomembno vplivajo tudi učitelji. Če teh umetnost ne zanima, je težje, da bo ta zanimala otroke, ki so svojevrstno zrcalo odraslih.
S sproščenim in spoštljivim zaupanjem je moč pridobiti zaupanje mladih, to pa je po besedah Strehar Benčina ključnega pomena, da so mladi pripravljeni sodelovati pri umetniških projektih. Pri tem potrebujejo pomoč, ki jim omogoči, da se se izrazijo na svoj način. Tako se lahko mladi soočijo z najrazličnejšimi temami, ki jih zadevajo. S sodelovanjem pri tovrstnih projektih mladi pridobijo izkušnjo sobivanja, je še dodala Strehar Benčina in se zavzela za sistemsko podporo umetnosti od vrtca naprej.
Slednje je poudarila tudi profesorica ljubljanske Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Mojca Dimec, ki je skupaj s profesorico likovne umetnosti, specialistko klinične art terapije in predsednico društva Združenje za moč Jernejo Munc in gledališko pedagoginjo ter vodjo oddelka za izobraževanje in razvoj v Pionirskem domu ter projektno vodjo več mednarodnih projektov Bjanko Kršmanc sodelovala na današnji okrogli mizi o umetnosti in mladih.
Umetniške gimnazije pri nas so po besedah Dimec zatočišče za kulturo in umetnost. Izrazila je željo po vrnitvi kulturnoumetniške vzgoje v vrtce ter da bi že v osnovni šoli učenci imeli več stika z aktivnim ukvarjanjem s kulturo in umetnostjo.
Kršmanc je povedala, da se pri Pionirskem domu trudijo prepletati kulturnoumetniške izkušnje s formalnim izobraževanjem, hkrati pa skrbijo za opolnomočenje mladih posameznikov skozi kulturnoumetniške prakse.
"Zdravje ali duševno počutje mladega posameznika danes je pomemben temelj za družbo jutri," je dodala.
Da ima umetnost zdravilni učinek, je bila prepričana tudi Munc in dodala, da bi morali biti umetnost in kultura bolj prisotni v družbi, saj lahko krepita duševno zdravje, posameznika razbremenita stiske ter razbijeta dnevno rutino, saj ponujata možnost za različna izražanja.
Kot zaključni projekt Panga je nastala tudi multimedijska interaktivna instalacija END, ki so jo odprli sredi junija, ponovno pa bo na ogled v sredo ob 12. uri v dvorani Jenko v Pionirskem teatru.