Predstava v slogu t.i. gledališke dogme idejo hibridnega gledališča reducira skoraj izključno na dialog. Ljubezensko zgodbo Emme in Adele, katerih vlogo sta prevzeli Voukova in Grošljeva, pa na novo interpretira. Postavlja jo pred izziv, v katerem se je treba otresti vsakršnih predsodkov in se brez zadržkov soočiti z likoma, so zapisali v Mini teatru.

Prošić si sicer zavedno sposoja osnovne značilnosti izvirnika, a se od filma z mešanjem stvarnosti in iluzije vsebinsko obenem oddaljuje. S tem zgodbi doda večplastnost, pomen njune ljubezni pa prestavi na višjo raven.

Srečanje protagonistk ni naključje, je prej motiv. Medtem, ko Adele daje občutek šibke in vase ujete posameznice, se Emma predstavi v luči popolne svobode. Kot želja, ki se je manifestirala v osebi. Med njima se vzpostavi navidezna distanca, ki se vseskozi zmanjšuje, v neki točki pa popolnoma izgine. Razmerje moči se izenači in gledalcu se odprejo vrata njune intime.

"Če #pornographia draži, potem gre za draženje čustev. Skozi pogovor jih postopoma razkrivata, vprašanje ljubezni pa ju dokončno razgali. Emma postane žrtev lastnih prepričanj, njena moč počasi skopni in vlogi se zamenjata. Besede niso več potrebne, ostane samo tišina," so še zapisali v gledališču.

Prošić je ob predstavi zapisal, da "ga vedno vzburjajo zgodbe, ki se nekaterim zdijo preveč vulgarne, odbijajoče - celo grde. Lorelai, Antikrist in zdaj #pornographia. Verjetno sem predstavnik tiste druge, manj patetične polovice izgubljene generacije".

Dramaturginja predstave je Nina Šorak, za oblikovanje luči in scene je poskrbel Igor Remeta. Predstave ne priporočajo mladostnikom, mlajšim od 18 let.