#pornographia

#pornographia, v režiji Alena Prošića, je avtorski projekt hybridTheatre-a, inspiriran z zlato palmo nagrajenim filmom Blue is the warmest color ter istoimenskim stripom francoske umetnice Julie Maroh, po katerem je film nastal. Predstava, v slogu “gledališke Dogme”, idejo hibridnega gledališča reducira skoraj izključno na dialog. Ljubezensko zgodbo Emme in Adele, katerih vlogo sta prevzeli Lara Vouk in Maša Grošelj, pa na novo interpretira. Postavlja jo pred izziv v katerem se je potrebno otresti vsakršnih predsodkov in se brez zadržkov soočiti z likoma. Čeprav si zavedno sposoja osnovne značilnosti izvirnika, se od filma, z mešanjem stvarnosti in iluzije, vsebinsko oddaljuje. S tem zgodbi doda večplastnost, pomen njune ljubezni pa prestavlja na višjo raven.
Njuno srečanje ni naključje. Je motiv. Medtem, ko nam Adele daje občutek šibke in vase ujete posameznice, se nam Emma predstavi v luči popolne svobode. Kot želja, ki se je manifestirala v osebi. Med njima se vzpostavi navidezna distanca, ki se vseskozi zmanjšuje, v neki točki pa popolnoma izgine. Razmerje moči se izenači in odprejo se nam vrata njune intime. Če #pornographia draži, potem gre za draženje čustev. Skozi pogovor jih postopoma razkrivata, vprašanje ljubezni pa ju dokončno razgali. Emma postane žrtev lastnih prepričanj, njena moč počasi skopni in vlogi se zamenjata. Besede niso več potrebne, ostane samo tišina.
O režiserju:
Nekateri ga poznajo kot filozofa, večina pa je Alena Prošića spoznala skozi predstavo Antikrist, ki je nastala v Prošićevi režiji in po njegovem scenariju. Ljudje, kot je Alen, postavljajo vzor, motivacijo in inspiracijo in slednjega bo poln tudi njegov avtorski projekt hybridTheatre-a #pornographia. »Vedno me vzburjajo zgodbe, ki se nekaterim zdijo preveč vulgarne, odbijajoče - celo grde. Lorelai, Antikrist in zdaj #pornographia. Verjetno sem predstavnik tiste druge, manj patetične polovice “izgubljene generacije”.« (Alen Prošić)