Ljudski demokratični cirkus Sakešvili govori o totalitarni državici, kjer je vse omejeno in regulirano. Celo za samozadovoljevanje, samomor ali srečo je treba imeti bon. Enakost je prignana do konca, niti spolov ni več, ljubezen pa je ena sama, do "doživljenjskega" predsednika, ki mu je tako kot vsem drugim v tej državi ime Sakešvili.

Vendar se avtor bolj kot z diktaturo ukvarja z njenimi žrtvami, z državljani, ki nastopajo oziroma kar živijo v cirkusu, v katerem predstava in občinstvo nista ločena. Svojo identiteto so izgubili že zdavnaj, in ko se razširi novica o predsednikovi smrti, se ne morejo več spomniti, kdo in kaj so bili nekoč, kot tudi ne morejo postati nekaj drugega in na novo zaživeti. Svoboda je preveč strašljiva, prinaša tveganja, ki jim niso (več) kos.

Skozi niz absurdno komičnih situacij govori Ljudski demokratični cirkus Sakešvili predvsem o tem, kako nenehno "pranje možganov" spira človeku tudi osebnost, dostojanstvo in vse tisto, kar ga kot človeka sploh določa, piše na spletni strani SNG Drama Ljubljana, kjer je bila predstava krstno uprizorjena v režiji Luke Martina Škofa.

Žirija za nagrado Slavka Gruma pa je zapisala, da Ljudski demokratični cirkus Sakešvili nadaljuje žlahtno tradicijo slovenske drame absurda v njeni ludistični varianti ter da gre za iskriv in duhovit tekst, ki se nenehno poigrava z bralčevo recepcijo ter za luciden prikaz družbe in njenih oblastnih razmerij.

Minuli petek in v ponedeljek je sicer v Mini teatru gostovalo tudi Mestno gledališče Haifa iz Izraela s predstavama Olive in Prizemljena.