"Enajst zato, ker je to nenavadna, nedoumljiva številka, ki jo je nemogoče prikazati in prešteti s prsti na rokah," je v spremnem besedilu k predstavi zapisal režiser.

"Čeprav ni dialogov, monologov in drugih vodil, lahko tudi s tem besedilom delaš vse. Lahko ga poješ, bereš, igraš," je pred včerajšnjim nastopom v Mariboru povedal igralec Wolfram Koch. "Ko smo začeli delati na tej uprizoritvi, je celo Fritsch dejal, da ne ve, kako bi ga uprizorili, ve pa, da bi ga rad uprizoril. Enako smo dejali mi igralci. Zato smo začeli pač skupaj delati na tem." "Lahko si predstavljate, da smo si stalno momljali to besedo, tudi v avtu in trgovini na primer, in zaradi tega skoraj znoreli," je dodal.

Predstava se po besedah njegovega igralskega kolega Axla Wandtkeja nenehno na novo rojeva. "Na prvi pogled je morda videti, da je to, kar počnemo, popolnoma absurdno. A ni tako. Nenazadnje nam občinstvo stalno pripoveduje nove konkretne ideje, ki jih razberejo iz predstave," je dejal. "Vidijo konstelacije in odnose figur, ki jih povezujejo s konkretnimi stvarmi. Včasih je prav presenetljivo, kaj vse vidijo. Velikokrat tudi takšne stvari, na katere mi sami nismo nikoli pomislili," je dodal.

Knjigo je vsestranski umetnik Dieter Roth izdal leta 1974 kot dramsko predlogo, a brez navodil za njeno uprizoritev. Ko jo je našel režiser Fritsch, ki se je takrat še ukvarjal z igranjem, je bil takoj navdušen. Med drugim je besedilo uporabil na eni od avdicij v Stuttgartu, ob srečanju s pisateljem nekaj let kasneje pa mu je obljubil, da bo knjigo postavil na oder. Obljubo je uresničil pred dvema letoma, ko je predstava Murmel Murmel doživela premiero v Volksbühne am Rosa-Luxemburg-Platz. Takrat je bil sicer Roth že mrtev.

"Knjiga, v kateri je samo momljanje, me je povsem fascinirala, saj se vedno, ko stojim pred knjižnimi policami, sprašujem: Kaj delajo besedila v knjigah? Vedno imam občutek, da nekaj momljajo," je v pogovoru za nemški časnik Die Welt povedal Fritsch.

Kot je pojasnila asistentka režiserja Evy Schubert, se Fritsch tako kot v številnih drugih delih tudi v tej uprizoritvi ukvarja z vprašanjem razsežnosti igranja. Tako je kasneje pripravil še uprizoritev Ohne Titel (Brez naslova), kjer v celotni drami ni niti ene besede.

Po navedbah organizatorjev Borštnikovega srečanja je Murmel Murmel v vseh pogledih izvrstna predstava za igriv začetek festivala, ki letos poteka pod sloganom Igrajmo se! Je poetična, absurdna, izprašujoča, kontradiktorna, neposredna, navajajo.