Dramo je prevedla Eva Mahkovic, ki je bila tudi dramaturginja predstave. Po njenih besedah se besedilo po zunanjih okoliščinah zdi enostavno, saj je celotno dogajanje postavljeno med dve osebi, sestri, na novembrsko kresno noč v Veliki Britaniji. Vsebinsko pa se ukvarja z medčloveškim odnosom, pri katerem avtor poseže zelo globoko.
Tekst ima veliko besed, a je povedanega zelo malo. Po prevajalkini oceni je jezik surov, vsebuje veliko kletvic in razsekane oziroma nedokončane misli, a se v njem skriva poetika in se razvije v dramsko poezijo. Drama se osredotoča na Jess, ki se po 12 letih nepričakovano vrne k mlajši sestri Sarah in zelo veliko govori, mlajša pa se na to pretežno le odziva in se začne odpirati šele proti koncu, ko njun odnos postane bolj zaupen.
Kot je na novinarski konferenci povedala režiserka Barbara Zemljič, se je pri postavitvi ukvarjala zlasti z vprašanjem, kako besedilo prenesti v vizualno podobo. "Lahko bi ostali v čistem realizmu, a sva s scenografko Uršo Vidic že na začetku tipali, kako bi lahko odprli prostor v surrealno, ne da bi režija povozila samo besedilo." Tudi scenografki se je realizem zdel odveč, zato je zasnovala minimalističen prostor, ki bo omogočil poudarek igri.
Barbari Zemljič se je zdelo pomembno pobrskati po globinah, saj je tekst po njenem mnenju zelo sodoben in aktualen za današnji čas. Govori o osamljenosti, ki jo živimo, poškodbah, ki jih nosimo s sabo, nezmožnosti približevanja, funkcioniranju v danem svetu in prekarnem delu ter o tem, kaj takšno delo pomeni za vse življenje. "Moj proces se je obrnil iz globoke teme v veliko koščkov svetlobe," je povedala režiserka.
Ajda Smrekar in Lena Hribar sta pri študiju imeli veliko možnosti raziskovanja in spraševanja o sami sebi, pri doseganju določenih stanj in čustev pa jima je pomagala svetovalka za vokalne tehnike Irena Tomažin Zagoričnik. "Predstava postavlja ogledalo, tudi gledalcu," je povedala Ajda Smrekar, Lena Hribar pa je pomembnost pripisala tudi tišini.
Kostume je zasnovala Tina Bonča, ki je z njimi želela orisati predzgodbo, kakšni sta bili sestri, preden sta se ponovno srečali. Glasbo sta prispevala Davor Herceg in Sašo Kalan, svetlobo je oblikoval Andrej Koležnik. Predstavo bodo 12. marca uprizorili v mali dvorani, ki sprejme 80 gledalcev.