Friedrich Hölderlin (1770-1843) je po mnenju Svetine eden največjih in najbolj enigmatičnih pesnikov, ki je znotraj maternega jezika - nemščine ustvaril nov jezik poezije. Ta jezik je, kljub temu, da ni jezik sporazumevanja, avtonomen.

Ozadje dramske pesnitve je francoska revolucija, ki je postavila temelje sodobnega sveta in "povzročila spremembo Kristusa v Dioniza", kar povzroči tudi notranji, tako intimen kot širše družbeni konflikt, znotraj glavnega junaka. Pesnikova mati je namreč globoko verna, njegov prijatelj pa pristaš francoske revolucije, je na novinarski konferenci pojasnil Svetina. Hölderlin je "pel v ubožnem času" in se spraševal, "čemu pesniki". Tudi danes živimo v ubožnem času, "ne smemo pa pozabiti, da beseda ubog vsebuje tudi besedo bog, je še opozoril Svetina.

Svetina je dramsko pesnitev o Hölderlinu napisal lani, po naročilu SMG, pri čemer je že vnaprej vedel, da bo predstavo režiral Omerzu. To je po predstavah Kleist in Cankarjevi Mariji Pomočnici že tretja Omerzujeva predstava v SMG. Režiser je izrazil veselje, da ga je imel Svetina v mislih ob pisanju ter da mu je pustil prostor, v katerem se je lahko polno izrazil kot likovnik, lutkar in režiser. Tako je lahko mnoštvo prizorov na svoj način ter z več elementi povezal v scensko strukturo. Pri opisovanju notranjega sveta junaka je denimo uporabil sence in lutke.

V predstavi igrajo Matija Vastl v vlogah Hölderlina in Hiperiona, Nataša Tič Ralijan k.g. v vlogah Susette in Diotime (glas), Draga Potočnjak kot Hölderlinova mati, Jakob Gontard kot prof. Schwab (glas), Sandi Pavlin k.g. v vlogi dr. Ferdinanda Authenrietha, Robert Prebil v vlogah Isaaka von Sinclaira, Johanna Kernerja in Alabande (glas) ter Maja Kunšič kot Henry Gontard (glas in animacija).

Vastl je dejal, da je moral precej pregnesti in predihati dramsko besedilo. To je predstavljajo izziv tudi Tič Ralijanovi, saj ima poezija svojo strukturo, težko za igralce, ki jo morajo podpirati s čustvi. Potočnjakova zaradi resničnosti oseb čuti strahospoštovanje, Prebilu pa je najtrši oreh predstavljala dvojnost njegovega lika - pesnikovega prijatelja Isaaka von Sinclaira.

Predstava je nastala v koprodukciji SMG, Lutkovnega gledališča Ljubljana in umetniškega društva Konj. Za scenografijo, kostumografijo in oblikovanje lutk je poskrbel Omerzu, za glasbo pa Mitja Vrhovnik Smrekar. Dramaturginja predstave je Olga Kacjan.

Zgodba predstave se vrti okrog življenja Hölderlina, ki je bil navkljub popolni predanosti poeziji tudi "človek telesa in srca". Njegova ljubezen do bankirjeve žene Susette Gontard je rodila verze, posvečene mitološki svečenici Diotimi, smrt Gontardove pa norost, zaradi katere je leto dni preživel v norišnici, nato pa še 36 let pri mizarju Ernstu Zimmerju v Tübingenu, v hiši s stolpom ob reki Neckar, piše na spletni strani SMG.