Kot so zapisali v MGL, Žalostinke prikazujejo utrinke iz življenja izpetih neznancev iz podzemnih kotičkov zanikrnih barov, kamor nihče ne zaide pomotoma. Samo v teh prostorih je še dovoljeno javno izražati žalost in bedo ter razpirati razpoke najintimnejših delov življenj tragikomičnih likov.

"Ker je žalost - največja javna skrivnost - postala nekaj sramotnega, se obupana skupnost lahko izoblikuje samo v zanikrnih barih. Ljudje v Žalostinkah so v tragikomičnih položajih, v njih vztrajajo in jih poskušajo narediti znosne. Čeprav iščejo rešitve za nastalo stanje, vsakič znova ugotovijo, da so te zgolj začasne. V njihovem svetu ni bližnjic, rešitve prinaša le korenita sprememba. Ko žalost zopet postane javna, pa se izkaže, da njihove zgodbe niso tako tragikomične," so še zapisali o predstavi.

Potočanovo besedilo je na lanskem festivalu Vzkrik, kjer so ga predstavili v obliki bralne uprizoritve v režiji Mojce Madon, opazila dramaturginja Petra Pogorevc. Pozornost ji je ukradel zrel in pretanjen način, s katerim mladi avtor opazuje različne generacije in odstira teme, kot so samota, bolezen, izguba, starost. Besedilo je po njeni oceni apologija žalosti, ki jo v današnji družbi skrivamo in si je ne upamo izraziti.

Za režiserja si je avtor izbral Jana Krmelja, ki je pripravil tudi sceno in oblikoval svetlobo. Kostume je zasnovala Špela Ema Veble, avtor glasbe pa je Luka Ipavec.

V predstavi igrajo Jernej Gašperin, Boris Kerč, Jaka Lah, Matic Lukšič, Bernarda Oman in Mia Skrbinac.