STA, 24. 2. 2016

V MGL muzikal Tisoč in ena noč v luči migrantske krize

V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bo 1. marca premiera muzikala Tisoč in ena noč, ki je nastal po motivih libreta 1001 Katje Perat. Slovenski, avtorski muzikal s stališčem po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor "združuje pripovedništvo islamske civilizacije z današnjimi migracijami ljudi z jutrovega".
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani

Kot je na novinarski konferenci povedala Perat, je besedilo spisala z vidika spola oziroma s stališča mlade ženske, ki poskuša preživeti v svetu, ki ji ves čas postavlja prepreke. Pozneje so k delu svoje zgodbe prinašali igralci, a se v to "ni več vtikala".

Po besedah režiserke Ivane Djilas so se razmere od nastanka besedila do danes precej spremenile, kar so morali upoštevati tudi pri zasnovi muzikala. Za predstavljanje orientalske kulture so po njenem mnenju izbrali najboljši način - glasbo. Prav ta po njenem prepričanju najlaže predstavi drugo kulturo, ki jo sicer v drugih medijih prehitro opisujemo etnocentristično oziroma z viška. Želeli so se vživeti v svet Tisoč in ene noči na kar se da spoštljiv način. Na današnje razmere, ko ljudje iz kultur, kjer je nastala omenjena zbirka ljudskega pripovedništva, trkajo na naša vrata, je opozorila tudi dramaturginja Petra Pogorevc.

V predstavi so poskušali prikazati lastnosti osrednje junakinje Šeherezade, kot so pokončnost, pogum, izobraženost in zaskrbljenost za človeštvo ter njen trud, da s pomočjo svojega znanja poskuša socializirati oziroma spremeniti pogled tirana, je povedala Pogorevc.

Za glasbo predstave je poskrbel Boštjan Gombač, za katerega je bil to, kot je poudaril, najtežji projekt doslej. Pri delu se je spraševal, kakšna je osebna izkaznica Bližnjega vzhoda oziroma orientalske glasbe, ki ni del naše kulture. Želel si je, da bi glasba pod pripovedjo imela močan pečat, ki bi odzvanjal čim bolj avtentično.

Glasba je bila velik navdih za koreografinjo Mašo Kagao Knez, iz katere je želela prenesti v gib in ples najboljše - druženje, povezovanje, sodelovanje, obrednost.

Za kostumografinjo so izbrali Jeleno Proković, ki si je najprej želela barvne kostume z veliko tančicami in zlata, skozi proces pa se je odločila za sodobnejše, črne obleke.

Scena, ki jo je postavila Ajda Vogelnik, po njenih besedah deluje kot strukturiran prostor. Ta je sodoben, povsem izčiščen, obenem pa s sipinami v ozadju kaže na arabsko pokrajino, s čimer je vzpostavljena slutnja Orienta.

Šeherezado v muzikalu upodablja vseh osem igralcev: Gregor Gruden v alternaciji z Borisom Ostanom, Viktorija Bencik Emeršič, Gregor Čušin, Tanja Dimitrievska, Jernej Gašperin, Karin Komljanec, Nina Rakovec in Domen Valič. Ob njih so na odru tudi trije glasbeniki: Gombač, Blaž Celarec in Igor Leonardi oziroma v alternaciji Gašper Peršl, Primož Fleischman in Marko Korošec.

Tisoč in ena noč, MGL

Povezani dogodki

Barbara Skubic, 1. 3. 2016
Brati znova, brati bolje
Klemen Jelinčič Boeta, 1. 3. 2016
Orientalski preplet žanrov in slogov