Perat je besedilo spisala z vidika spola oziroma s stališča mlade ženske, ki poskuša preživeti v svetu, ki ji ves čas postavlja prepreke. Pozneje so svoje zgodbe prispevali tudi gledališki ustvarjalci, ki so pri tem upoštevali aktualne družbene razmere. Tako se niso mogli izogniti migrantom, med katerimi so se znašli prav ljudje iz okolja, kjer so nastale zgodbe Tisoč in ene noči.

Za predstavljanje orientalske kulture so si izbrali glasbo, ki po režiserkinem mnenju najlaže predstavi drugo kulturo, ki jo sicer v drugih medijih prehitro opisujemo etnocentristično oziroma z viška.

V predstavi so poskušali prikazati lastnosti osrednje junakinje Šeherezade, kot so pokončnost, pogum, izobraženost in zaskrbljenost za človeštvo ter njen trud, da s pomočjo svojega znanja poskuša socializirati oziroma spremeniti pogled tirana.

Za glasbo predstave je poskrbel Boštjan Gombač, ki si je želel, da bi glasba pod pripovedjo imela močan pečat in bi odzvanjala čim bolj avtentično.

Šeherezado v muzikalu upodablja vseh osem igralcev: Gregor Gruden v alternaciji z Borisom Ostanom, Viktorija Bencik Emeršič, Gregor Čušin, Tanja Dimitrievska, Jernej Gašperin, Karin Komljanec, Nina Rakovec in Domen Valič. Ob njih so na odru tudi trije glasbeniki: Gombač, Blaž Celarec in Igor Leonardi oziroma v alternaciji Gašper Peršl, Primož Fleischman in Marko Korošec.

Koreografinja predstave je Mašo Kagao Knez, kostumografinja Jelena Proković, sceno je postavila Ajda Vogelnik.