Luč ugasne je pripoved o odpornosti, upanju in tesnih družinskih razmerjih, so zapisali pri gledališču. Prvi del igre je monolog alkoholičarke Christine, ki se sredi supermarketa seže po steklenico vodke, doživi možgansko kap in umre na mestu. V trenutku smrti jo obkrožajo spomini, refleksije in obžalovanja. Sledijo zgodbe njenega moža Bernarda in otrok Jess, Stevena in Ash, ki se po mamini smrti soočajo s strahovi in travmami. Sledi še pogreb, kjer se odtujeni družinski člani zopet združijo v domači hiši.
Kot so še zapisali, se liki znajdejo v tranziciji, prehodnih stanjih, na robu ter meji med normalnostjo in norostjo. Besedilo sicer prikazuje aktualno stanje Velike Britanije in like slika s temnimi barvami, je pa v njem tudi svetloba: igra na koncu odločno in opogumljajoče spregovori o moči družine, skupnosti, ljubezni in človeški povezanosti.
Dramaturginja in prevajalka Eva Mahkovic je kot protagonistko igre označila družino. Kot je dejala na današnji novinarski konferenci, igra odstopa od klasične družinske drame, saj so odtujeni družinski člani večino časa ločeni in sami. V izjavi je izpostavila pomembno vlogo družinske celice in razkrivanje ter posledice travm, ki nastanejo v nezdravih okoliščinah, kot je alkoholizem.
Pod režiserja drame se je podpisal Sebastian Cavazza. Menil je, da lahko frustracije, ki jih britanski delavski razred zatira v alkoholizmu in drogah, preslikamo tudi v naš prostor. Za rdečo nit igre je označil disfunkcionalno družino, ki kljub zlorabi alkohola in odtujenosti staršev nekako deluje. "Vidimo, da so na koncu vsi samo ljudje in ima vsaka družina svoje patologije," je povedal.
V vlogi mame nastopa Tanja Ribič. V ostalih glavnih vlogah igrajo Boris Ostan kot Bernard, Ajda Smrekar kot Jess, Viktorija Bencik Emeršič kot Ashe ter Matic Lukšič kot Steven, nastopajo pa tudi Branko Jordan, Tomo Tomšič, Filip Samobor, Tjaša Železnik in Veronika Železnik.
Pod scenografijo se podpisuje Branko Hojnik, kostumografki pa sta Jelena Proković in Saša Dragaš. Avtor videa je Andrej Inhitar.
Britanski avtor drame Simon Stephens (1971) je dramatik, profesor scenaristike na Univerzi v Manchestru in prejemnik številnih uglednih nagrad. Njegova besedila so bila uprizorjena v londonskem National Theatru, gledališču Royal Court, Young Vicu, Donmar Warehouse in v številnih drugih prestižnih gledališčih.