Šesto sejo NSK, ki je potekala 16. oktobra v Cankarjevem domu, je vodila predsednica NSK Uršula Cetinski, udeležili so se je člani Jurij Krpan, Mitja Čander, Marko Vatovec, Iztok Kovač, Andrej Gaspari ter minister za kulturo Vasko Simoniti in državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
Minister Simoniti je uvodoma dosedanje ukrepe vlade med spopadanjem z razmerami, na katere vpliva covid-19, označil kot kar uspešne, da se je vsaj v prvem valu kar se da skušalo obvarovati državni obrat na vseh področjih in seveda tudi na področju kulture, piše v sporočilu za javnost ministrstva za kulturo.
Poročevalci za posamezna področja, ki si na seji sodelovali po Zoomu, so se najprej dotaknili sprememb, ki jih je covid-19 na področju kulture povzročil v Evropi in svetu. Ugotovili so, da so bila v Sloveniji prizadeta prav vsa področja kulture, a v različni meri.
Najmanj, čeprav zaradi izrazitega zmanjšanja lastnega prihodka tudi močno, so v Sloveniji prizadeti javni zavodi, ki jim je za preživetje v letu 2020 pomagalo neokrnjeno javno sofinciranje ministrstva za kulturo. Manj stabilni in v večjih težavah so samozaposleni in nevladne organizacije, četudi so bili uvedeni določeni ukrepi.
Kot piše v sporočilu za javnost, se je prav na vseh področjih kulture in umetnosti vzpostavila potreba po krepitvi in vlaganju v digitalizacijo in tehnološko opremljenost, ki bo kulturi v veliko oporo in pomoč tudi v naslednjem obdobju, predvsem v prihodnjih dveh letih, v katerih bodo posledice covida-19 še opazne.
NSK je sprejel sklep, da se pri nadaljnjih ukrepih na področju knjige podpira predvsem digitalizacijo področja. Dal je pobudo za ukrepe, ki spodbujajo digitalizacijo na področju glasbe. Hkrati podpira prizadevanja kulturne politike, ki bi - kadar epidemiološka slika po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in medicine dela to dopušča - tudi v času zaprtja glasbenih institucij omogočala ohranjanje kondicije glasbenih ustvarjalcev z vajami, snemanji, spletnim posredovanjem koncertov brez občinstva. Enako velja tudi za druge zvrsti uprizoritvenih umetnosti - dramsko in lutkovno gledališče, opera, ples.
NSK je tudi podprl prizadevanja, da se muzeji in galerije ne zapirajo, če epidemiološka slika to dopušča. Hkrati je dal pobudo, da se okrepi njihova tehnološka opremljenost. Člani sveta so sprejeli še pobudo, da vlada čim prej obravnava gradiva, ki jih je posredovalo ministrstvo za kulturo, in s tem omogoči črpanje sredstev za filmsko produkcijo v letu 2020.
Ženja Leiler, ki je poročala o slovenski medijski krajini, s poudarkom na kulturi, je orisala spremembe v slovenski medijski krajini od 80. let minulega stoletja do danes. Naštela je številne sistemske ukrepe in predlagala progresivni medijski davek, ki bi ga plačevali vsi glede na višino dohodka, zbrana sredstva pa bi razdelili za storitve in dejavnosti RTV Slovenija, STA, slovensko kinematografijo, lokalne medije oziroma medije posebnega pomena, kulturne in druge deficitarne medijske vsebine, štipendije in pomoč splošno-informativnim medijem.
Minister Simoniti je še napovedal, da bodo na ministrstvu digitalizaciji v naslednjih letih namenili kar precej sredstev, kot tudi drugim zadevam, ki se tičejo predvsem možnosti pridobivanja sredstev iz EU skladov. Izrazil je upanje, da bo ministrstvo uspelo zadržati predvidena sredstva za leto 2021.
Ignacija Fridl Jarc je dodala, da trenutno potekajo intenzivna pogajanja in usklajevanja programov za kohezijska sredstva na dveh ravneh - tako za Sklad za okrevanje in odpornost kot na nivoju Nove finančne perspektive 2021-2027.